"Bombardiranja prav nič ne koristijo"

New York - Evropska komisija je obsodila ponedeljkov napad ameriških sil na domnevne pripadnike mednarodne teroristične mreže Al Kaida na jugu Somalije, v katerem je po zadnjih podatkih somalijske vlade umrlo najmanj 30 ljudi. "Tovrstni dogodki nam dolgoročno prav nič ne koristijo," je danes v Bruslju poudaril tiskovni predstavnik Amadeu Altafaj Tardio. Povzel je tudi mnenje evropskega komisarja za razvoj Louisa Michela, da je trajen mir in stabilnost v Somaliji moč doseči le s politično rešitvijo.

Mir v Somaliji je po mnenju Evropske komisije moč zagotoviti le z umikom etiopskih sil iz države in prihodom mirovnih sil, ki bi nadzorovale premirje v Somaliji. Tiskovni predstavnik komisije je še poudaril, da je bolj kot kdajkoli nujen dialog z islamskimi sodišči v Somaliji. "V nasprotnem primeru bomo rešili le posamezne težave, ne bo pa dolgoročne rešitve osnovnega problema Somalije, ki je pomanjkanje države," je menil.

Vojaško posredovanje Etiopije pa po ocenah Evropske komisije Somaliji ni prineslo več miru in stabilnosti. "Kar se je zgodilo v minulih tednih, ni rešitev," je danes še dejal tiskovni predstavnik komisije.

Bombardirali domnevne Alkaidine objekte, ubili civiliste

Med tarčami napada naj bi bil po navedbah somalijskih oblasti vodja Al Kaide na območju Afriškega roga, ki naj bi bil vpleten v teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998. Po navedbah ameriške televizijske mreže CNN je omenjeni vodja Al Kaide Fazul Abdulah Mohamed, ki je bil v ponedeljkovem napadu tudi ubit.

Napada na veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji sta zahtevala 224 smrtnih žrtev in več tisoč ranjenih. Gre za prvo ameriško posredovanje v Somaliji od začetka 90. let prejšnjega stoletja, ko je Washington po več žrtvah na svoji strani in neuspehih leta 1994 umaknil svoje enote. Napad je bil dogovorjen s somalijsko vojsko.

V ponedeljkovem zračnem napadu ameriške vojske z letalom AC-130 na vasi ob somalijski meji s Kenijo je bilo po navedbah somalijske vlade ubitih najmanj 30 ljudi. Po navedbah prič naj bi bilo med njimi tudi šest članov ene družine, ki je bila ne poročnem slavju. "Ameriška bojna letala so napadla tri vasi na mejnem območju s Kenijo. Napad je bil dogovorjen z nami," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes dejal predstavnik somalijske vojske Omar Addi.

Tiskovni predstavnik somalijske vlade Abdirahman Dinari pa je dejal, da je bilo v napadih, izvedenih z ameriške bojne ladje, "ubitih veliko ljudi". Identitet žrtev ni podal, je pa povedal, da je bil med tarčami napada visoki predstavnik teroristične mreže Al Kaida. "Vsekakor je bilo ubitih veliko ljudi. Na območju napadov leži veliko trupel, ampak ne vemo kdo so. Vendar je bil napad uspešen," je še dodal.

Somalijski minister za informiranje Ali Jama pa je dejal, da je bilo napadenih več krajev. "Po podatkih, ki so nam na voljo, je bilo napadenih več krajev v bližini meje s Kenijo," je povedal. "Ubitih je bilo veliko ljudi in menim, da so teroristi eliminirani. Teroristična grožnja je po mojem mnenju sedaj mimo," je še dejal Jama.

Somalijski predsednik zagovarjal ameriški napad

Tudi začasni somalijski predsednik Abdulahi Jusuf je danes zagovarjal ameriški napad, ki je bil uperjen proti domnevnim pripadnikom Al Kaide. Po njegovem mnenju je bilo "prav, da so to naredili". "Američani so imeli pravico izvesti napade na člane Al Kaide. Tam so bili tisti, ki so izvedli teroristične napade na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji in čas je bil pravi za takšne (ameriške) napade," je dejal Jusuf.

Letalonosilka pred somalijsko obalo

Medtem pa je pred somalijsko obalo že prispela ameriška letalonosilka Dwight Eisenhower, njena letala pa že preletavajo državo in zbirajo obveščevalne podatke, so sporočili iz ameriške vojske. Letalonosilka Dwight Eisenhower se je tako pridružila še trem ameriškim bojnim ladjam, dvema križarkama USS Bunker Hill in USS Anzio ter amfibijskemu plovilu USS Ashland, ki so že nameščena v bližini Somalije, je sporočil predstavnik ameriške mornarice v Bahrajnu Charlie Brown in dodal, da bo namestitev trajala toliko časa, kolikor bo potrebno.

Vojaško letalo AC-130, znano tudi pod imenom leteča topnjača, s katerim so izvedli napad, je opremljeno s topovi večjih kalibrov in rušilno močjo ter izredno učinkovito opremo za odkrivanje ciljev, zato lahko deluje tudi v nočnih razmerah.

To je bilo prvo ameriško posredovanje v Somaliji od začetka 90. let prejšnjega stoletja, ko je Washington po več žrtvah na svoji strani in neuspehih leta 1994 umaknil svoje enote.

Obveščevalni podatki z vohunskih satelitov

Kot so navedli kenijski predstavniki, so ZDA zaradi omenjenega prepričanja tudi nudile obveščevalne podatke z vohunskih satelitov etiopskim enotam, ki so lovile vodje islamistov ob somalijsko-kenijski meji. Po mnenju Washingtona so med vodji Zveze islamskih sodišč (UIC), ki je imela do nedavnega nadzor nad večino Somalije, vplivni operativci Al Kaide.

Ameriška vojska je sicer že leta 2002 vzpostavila 1500-člansko protiteroristično enoto v Džibutiju, med drugim zaradi napadov na veleposlaništvi, obenem pa nudila vojaško pomoč v Etiopiji, kjer je večina prebivalstva krščanske veroizpovedi. Tam pa je tudi sodelovala pri vojaških patruljah na obmejnih območjih blizu Somalije.

Potem ko je minuli mesec še kazalo, da bo UIC popolnoma nadvladala somalijsko prehodno vlado, ki je, sicer podpirana s strani zahoda, vladala le na omejenem območju mesta Baidoa, je Washington tiho podprl etiopsko ofenzivo na sosednjo državo, ki ji je uspelo pregnati islamiste, pred dnevi tudi iz Mogadiša.