Liberville- V Gabonu so se v nedeljo ob 18. uri zaprla volišča, na katerih je lahko 560.000 volilnih upravičencev glasovalo za novega predsednika države. Največ možnosti za zmago med petimi kandidati ima dosedanji predsednik Omar Bongo, ki je poleg kubanskega predsednika Fidela Castra predsednik z najdaljšim stažem na svetu. Volilna udeležba je bila zelo skromna, še posebej v prestolnici Libreville. Prvi volilni rezultati naj bi bili znani v noči na ponedeljek.
Bongov glavni nasprotnik je opozicijski voditelj Pierre Mamboundou, ki je bil predsedniški kandidat že leta 1988. Poleg njiju se za glasove 560.000 volilnih upravičencev potegujejo še neodvisna kandidata Zacharie Myboto in Augustine Moussavou King ter nekdanji uradnik Christian Serge Maroga.
Že v petek je lahko svoje glasove oddalo okoli 15.000 pripadnikov varnostnih sil, ki bodo danes skrbeli za varnost. Volišča se bodo odprla ob 7. uri po krajevnem času, zaprli pa jih bodo ob 18. uri.
V Afriki je bil dlje od Bonga na oblasti le nekdanji togovski predsednik Gnassingbe Eyadema , ki je umrl februarja, državo pa je vodil 38 let. Medtem ko so po vsej celini divjale vojne, je Bongu v Gabonu uspelo ohranjati mir. Med predvolilno kampanjo je to tudi izpostavil in trdil, da lahko le on ohrani takšne razmere.
Bongo je oblast v z nafto bogati državici prevzel leta 1967, ko je umrl njegov predhodnik Leon M'Ba, ki je bil poleg Bonga edini predsednik nekdanje francoske kolonije, ki je neodvisna od leta 1960. Desetletja izkušenj so Bongu omogočila, da z lahkoto dominira v gabonski politiki. V prestolnici Libreville, ki so jo leta 1840 ustanovili osvobojeni sužnji, je večina prebivalcev prepričanih, da Bongo ne more izgubiti.
Poleg nafte je Gabon bogat tudi z lesom, obe surovini pa sta državi omogočili boljše življenjske razmere v primerjavi z ostalimi afriškimi državami. V Gabonu dnevno načrpajo 290.000 sodčkov nafte, poleg tega ima tretje največje naftne rezerve v podsaharski Afriki, ki jih po ameriških podatkih ocenjujejo na 2,5 milijarde sodčkov. Po podatkih ZN dohodek na osebo znaša okoli 6000 dolarjev na leto, kar je približno štirikrat do šestkrat več kot v večini afriških držav, kljub temu pa še vedno več kot polovica prebivalstva živi pod svetovno mejo revščine.