Tiskane izdaje
Splošno stavko članov sindikata zaposlenih v zdravstvu, ki je sindikat zdravnikov in stomatologov ni podprl, občutijo pacienti na lastni koži. To pa še zdaleč ni njihov edini problem. Pacienti v BiH morajo pogosto sami kupiti osnovna zdravila in sanitetni material, kot so gaze, antibiotiki ali cepiva, ker jih bolnišnice preprosto nimajo.
Pacienti so kolateralna škoda
Po navedbah bosanskih medijev primanjkuje tudi reagentov za laboratorijske analize, marsikje pa imajo na voljo en sam termometer za več deset bolnikov. Čakalne vrste so rakasta rana. Najtežji bolniki, ki jim smrt že trka na vrata, čakajo na nujne preglede tudi dlje kot leto dni.
Vse večje je tudi pomanjkanje srednjega medicinskega kadra. Po podatkih sindikata zaposlenih v zdravstvu, je v zadnjih treh letih zapustilo BiH 5.000 medicinskih sester, od tega 3.500 iz sarajevskega kantona. Univerzitetni klinični center v Sarajevu je moral zapreti že več oddelkov, sindikat zaposlenih v zdravstvu in sindikat zdravnikov pa se že več let prerekata, kateri sindikat je reprezentativen.
Kot poročajo mediji, je v igri nov mandat generalne direktorice kliničnega centra Sebije Izetbegović, soproge Bakirja Izetbegovića, prvaka največje bošnjaške politične stranke (SDA). Sindikat zdravnikov na čelu z Izetom Hočkom obtožuje sindikat zaposlenih v zdravstvu, da s stavko ruši kantonalno vlado. Po oceni analitikov Izetbegović in SDA svoj politični vpliv v zdravstvu zlorabljata v boju za pozicije, pacienti pa so kolateralna škoda.
SDA se je po lanskem porazu na volitvah znašla v opoziciji, ki je prevzela pol milijarde evrov težak proračun v kantonu, iz katerega se financira tudi univerzitetni klinični center. V kantonu je na oblasti tudi Demokratska fronta (DF) Željka Komšića, ki vodi zdravstveni resor,
Izetbegovič se je dogovoril s Komšićem, da je DF postala del parlamentarne večine v Federaciji BiH in na ravni BiH. Dogovor očitno deluje tudi na kantonalni ravni. Vodja sindikata zaposlenih v zdravstvu Edo Selimić iz DF je na ponudbo kantonalne oblasti, da bi se o novi kolektivni pogodbi, ki je kamen spotike zaradi zahtev po višjih plačah, pogajali prihodnje leto, odgovoril, če boste takrat še na oblasti.
Korupcija in podkupovanje
V strateškem razvojnem načrtu zdravstva do leta 2018, so uporabniki zdravstvenih storitev ocenili, da so predrage in nekakovostne, osnovna lista zdravil, ki so prav tako predraga, pa ne ustreza njihovim dejanskim potrebam. Kritični so bili tudi do odnosa zdravnikov ter opozorili na problem podkupovanja in korupcije. Na vseh ravneh oblasti prihaja do afer, ki so povezane s sumljivimi javnimi naročili ter pomanjkanjem zdravil in sanitetne opreme.
Čeprav se uporabniki strinjajo, da so zdravstveni delavci slabo plačani, so hkrati prepričani, da namenjajo preveč denarja za nizko raven kakovosti zdravstvenih storitev, ki jim je na voljo. Stopnjo korupcije v zdravstvu povečujejo tudi pacienti, ki se zatekajo v podkupovanje, da bi bili njihovi svojci deležni boljše oskrbe. V BiH kroži šala, da je za paciente najbolje, da vzamejo s seboj v bolnišnico tudi prijatelja zdravnika, da ga bo zdravil, če v bolnišnici nimajo dovolj zdravnikov.
