Tiskane izdaje
London - Leto in pol po razlitju nafte v Mehiškem zalivu, ko je 20. aprila 2010 na naftni ploščadi Deepwater Horizon odjeknila silovita eksplozija, si britanski energetski gigant BP v prihodnjem letu obeta nov projekt; vrtanje nafte v severnem Atlantiku ob Shetlandskem otočju, ki sicer slovi po bogati flori in favni s številnimi redkimi živalskimi vrstami.
Independent se je dokopal do dokumentov, iz katerih je razvidno, da bi bili v primeru okvare ali eksplozije na ploščadi tokrat priče največjemu razlitju nafte, hujšemu od tistega v Mehiškem zalivu.
Iz kriznega načrta podjetja BP je po pisanju Independenta namreč razvidno, da bi v primeru nesreče (v kriznem načrtu je BP predvidel najhujši možni scenarij) v morje izteklo 75.000 sodov nafte na dan, v 140 dneh pa skupaj 10,5 milijona sodov. Količina izlitega črnega zlata bi dvakrat presegla tisto iz Mehiškega zaliva, ko je v morje izteklo 62.000 sodov, odtekanje pa so uspeli ustaviti po 88 dneh.
Podjetje BP ima na tem delu Atlantika sicer že tri vrtine, kjer črpajo na globini med 140 in 500 metrov. Nova vrtina North Uist bi »po globini prednjačila«; črpali bi namreč na globini 1290 metrov.
Leto pozneje Mehiški zaliv ni varnejši
20. aprila 2010 je na naftni ploščadi Deepwater Horizon umrlo enajst ljudi. Dva dni zatem je potonila na morsko dno. Iz vrtine Macondo je nato še 87 dni bruhala nafta - izteklo je je več kot 750 milijonov litrov - in povzročila največjo ekološko katastrofo v zgodovini ZDA. Po raznih ocenah je bilo škode za šest pa vse do 40 milijard dolarjev.
