V drugi krog se bosta skoraj gotovo uvrstila nekdanji župan največjega brazilskega mesta São Paulo Fernando Haddad in kandidat skrajne desnice Jair Bolsonaro, nekdanji vojaški častnik in poslanec, ki mu trenutno kaže najbolje. Haddada je Delavska stranka (PT) imenovala za kandidata, ko je pristojno sodišče odločilo, da nekdanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva ne sme kandidirati, saj prestaja 12-letno zaporno kazen zaradi korupcije. Vodilna kandidata ponujata različne rešitve za glavne probleme Brazilije, ki se sooča z visoko stopnjo revščine, neenakosti in nasilja. V krizi je tudi gospodarstvo, ki se počasi postavlja na noge. »Bolsonarovi predlogi so avtoritarni in po mnenju njegovih volivcev edina prava pot za rešitev težav v Braziliji, Haddad pa načrtuje nadaljevanje socialnih politik, ki jih od izvolitve Lula da Silva leta 2002 razvija PT,« je za Delo pojasnila profesorica politologije z Zvezne univerze v São Carlosu Maria do Socorro Braga.
»Državni udar«
Ker je bil nekdanji predsednik Lula da Silva obsojen na zaporno kazen, tožilstvo pa se je pred kratkim spravilo tudi na njegovega naslednika Haddada, stranka PT in njeni podporniki politično spodkopavanje pogosto imenujejo državni udar. Da sta brazilska demokracija in pravna država pod nenehnim napadom, so denimo zatrdili na spletni strani Mednarodnega komiteja za osvoboditev Lula, ki poleg stranke PT povezuje še več kot 20 organizacij.
Po mnenju profesorice Braga je še prezgodaj govoriti o državnem udaru, a je opozorila, da je spodkopavanje kandidatov Delavske stranke v interesu delu pravosodja, medijev in (naj)bogatejših. Ker je bila po koncu dveh predsedniških mandatov Lula da Silva dvakrat izvoljena Dilma Rousseff (po odstavitvi leta 2016 jo je nasledil Michel Temer), se elite bojijo, da bo kandidat Delavske stranke izvoljen petič.
»Od leta 2014, ko so bile druga za drugo razkrite korupcijske afere v okviru Operacije avtopralnica in se otepa obtožb večina brazilskih določevalcev, tožilstvo stremi k preganjanju čim več politikov, z dokazi ali brez,« je pojasnila profesorica. Tudi s sodnim preganjanjem Haddada poskušajo preprečiti, da bi volivci, ki bi sicer glasovali za Lulo, na oktobrskih volitvah glasovali za Haddada. Teh ni malo, saj bi Lula, če bi smel kandidirati, najverjetneje zmagal. Morda se bo, je razmišljala profesorica, zgodil državni udar, če bo na čelo države stopil nekdanji vojak Bolsonaro. Pri tem se je sklicevala na knjigo Kako umirajo demokracije, v kateri avtorja Steven Levitsky in Daniel Ziblatt pojasnjujeta, da današnje demokracije ne umirajo zaradi diktatorjev, temveč zaradi izvoljenih voditeljev oziroma vlad, ki, tudi pod pretvezo, da izboljšujejo demokracijo, rušijo njene temelje. Denimo s poseganjem v pravosodje in medije.
Če oziroma ko se bosta v drugem krogu volitev pomerila Bolsonaro in Haddad – preboj Cira Gomesa iz Demokratske delavske stranke, Geralda Alckmina iz Socialdemokratske stranke (PSDB) ali nekdanje okoljske ministrice Marine Silva je malo verjeten –, bo levo volilno telo glasovalo za Haddada. Po napovedi profesorice Braga bo Haddada podprl tudi del volivcev desnice, ki nasprotujejo Bolsonarovemu avtoritarnemu pristopu.
Preberite še:
Feministični boj proti spornemu favoritu
Feministični boj proti spornemu favoritu