Brazilija v primežu virusa in ignorance

Politični vrhovi južnoameriških držav so – z izjemo brazilskega predsednika – hitro prepoznali, kako nevaren je novi koronavirus. Meddržavne meje so v večjem delu regije zaprli hkrati z evropskimi, prebivalce pa poslali v karanteno. V službo so odšli le zaposleni v »ključnih panogah«.

Po uradnih in dostopnih podatkih je bolezni covid-19 največ ljudi na milijon prebivalcev v Južni Ameriki podleglo v Ekvadorju – po torkovih podatkih Worldometra je virus tam vzel življenje 29 ljudem na milijon prebivalcev (za primerjavo: v Španiji je umrlo 464 ljudi na milijon prebivalcev). Največ okuženih so sicer pričakovano potrdili v Braziliji, južnoameriški državi z največ, približno 210 milijoni prebivalcev. Tam je število uradno okuženih preseglo 40.000, dejansko število pa je gotovo višje tudi zaradi nedoslednega vodenja podatkovnih baz.

​Ko epidemija postane zarota opozicije

»Brazilija se bori z virusom in ignoranco,« je za Delo povzela Gabriela Loureiro, brazilska novinarka in doktorska raziskovalka na univerzi West London. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro zanika nevarnost virusa in nasprotuje ukrepom za zamejitev njegovega širjenja, ki so jih sprejeli vlade brazilskih zveznih držav in župani posameznih mest. Svojih stališč ne predstavlja le v izjavah, temveč tudi na ulici, na protestih, kjer se zbirajo tisti, ki verjamejo, da je diskurz o nevarnosti virusa pravzaprav zarota opozicije proti predsedniku.



​Bolsonaro se je najzvestejšim podpornikom nazadnje pridružil ta konec tedna, ko je – tudi na ogorčenje tujine – z demonstranti podprl vnovično uvedbo vojaške vladavine brez parlamenta in ustavnega sodišča. Ali brazilskemu predsedniku pada podpora, je ne glede na njegova (pre)sporna stališča težko oceniti, je poudarila Gabriela Loureiro. Bolsonarovi goreči podporniki so zelo glasni, kar nekaj volivcev pa bi kljub neukrepanju zvezne vlade v času epidemije verjetno še enkrat glasovalo za Bolsonara, da bi preprečili vrnitev Delavske stranke (PT). Po ocenah nekaterih zdravstvenih strokovnjakov se bo kriza v državi, kjer polagajo mrtve v skupna grobišča, še stopnjevala, ob tem bo zdravstveno osebje sprejemalo čedalje več odločitev o tem, kdo bolezni ne bo preživel, je poudarila sogovornica. Najbolj bodo še naprej na udaru ženske in staroselci (v Manausu, prestolnici zvezne države Amazonas na severozahodu Brazilije, je zelo hudo, zdravstveni sistem je že odpovedal).

​Ženske, predvsem temnopolte, predstavljajo več kot polovico vseh ljudi, ki se preživljajo na razvejenem brazilskem neformalnem trgu dela – veliko jih gospodinji na domovih bogatašev, tudi prva umrla med okuženimi s sars-cov-2 v Riu de Janeiru je bila gospodinja, ki jo je okužila njena delodajalka po vrnitvi iz Italije. Mnoge ženske, »zaposlene« na neuradnem trgu dela, so ostale brez dela in dohodka, izolacija pa potiska v grozljiv položaj tudi žrtve družinskega nasilja. Samo v Riu de Janeiru so v času epidemije zaznali 50-odstotkov več nasilja v družini, je poudarila Gabriela Loureiro, poznavalka področja družinskega nasilja. »V Braziliji že tako vsaki dve minuti pet žensk udari njihov partner, če moški ostanejo doma in so brez dela, se verjetnost nasilja še poveča,« je dodala.

Ekvador: skupna grobišča in trupla na ulicah

​ Brazilija ni edina južnoameriška država, v kateri ljudi, ki niso preživeli okužbe z novim koronavirusom, polagajo v skupna grobišča. Pod težo primerov okuženih, ki potrebujejo zdravniško pomoč, je namreč odpovedal ekvadorski sistem javnega zdravstva. Zlasti hudo je v epicentru izbruha virusa, v pristaniškem mestu Guayaquil, kjer so našteli približno 70 odstotkov okužb v državi. Bolnišnice v Guayaquilu so prepolne, ljudje umirajo doma, po svetovnem spletu pa že nekaj tednov krožijo fotografije trupel na ulicah. Tuji mediji velikokrat poročajo tudi o neverodostojnosti vladnih podatkov o številu obolelih in umrlih okuženih.



​Da obnemogel ekvadorski zdravstveni sistem ne bi bil dodatno obremenjen, bo rdeča luč na semaforju, ki pomeni strogo karanteno – tudi vožnja z avtomobilom je omejena, za kriterij uporabljajo številke registrskih tablic –, v Ekvadorju gorela najmanj do 26. aprila, je povedal 24-letni Jose Muriel, diplomant mednarodnih odnosov iz Quita. Nato se bo ponekod po državi prižgala oranžna, ukrepi bodo razrahljani (a gotovo ne v Guayaquilu, predvidoma tudi ne v Quitu); po epidemiji pa Ekvadorja ne čaka le sanacija zdravstvenega sistema, temveč tudi gospodarstva, ki ga je padec cen nafte še posebej prizadel, saj prihodki od prodaje te surovine predstavljajo približno tretjino dohodkov na račun izvoza.