Tiskane izdaje
Najodmevnejši sodni proces v zgodovini države se je na Norveškem po desetih tednih sklenil 22. junija. Breivik je na sojenju svoja dejanja priznal, a predlagal oprostilno sodbo, saj da so bili njegovi napadi nujni v boju proti multikulturalizmu in »muslimanski invaziji« na Evropo. Zločin bi storil še enkrat, je na okrožnem sodišču v Oslu, kjer so mu sodili zaradi naklepnega umora in terorizma, med drugim še dejal 33-letni Breivik, ki med procesom ni kazal čustev, številni Norvežani pa ga tudi zaradi tega dojemajo kot utelešenje zla.
O njegovi krivdi ni tako nobenega dvoma, tako da je bilo v ospredju ves čas vprašanje njegovega duševnega zdravja, piše Slovenska tiskovna agencija. In o tem bo danes v prvi vrsti odločalo pet sodnikov, med njimi dva poklicna in trije laični. Predseduje jim poklicna sodnica Wenche Elizabeth Arntzen, a pri sodbi bodo imeli glasovi vseh petih enako težo. Pred sabo imajo torej težavno nalogo - odločiti, ali je bil Breivik med svojimi krvavimi dejanji prišteven in je tako kazensko odgovoren, kot trdi obramba in zaradi česar bi ga bilo treba poslati v zapor, ali zanj določiti psihiatrično oskrbo, kar zahteva tožilstvo.
Sodniki bodo najprej odločili o Breivikovi prištevnosti, nato pa mu bodo določili kazen. Če ga bodo spoznali za prištevnega, mu grozi 21 let zapora, kar je najvišja možna kazen na Norveškem, ki pa jo je mogoče podaljševati, če ocenijo, da obsojenec še naprej predstavlja grožnjo družbi.
Če bodo razsodili, da Breivik v času napadov ni bil prišteven, ga čaka oskrba v psihiatrični ustanovi, najverjetneje do konca življenja. Tudi v tem primeru bo sicer Breivik najverjetneje bival v enem izmed zaporov. V zaporu Ila blizu Osla so namreč nedavno opravili prenovitvena dela in eno izmed kril preoblikovali v manjšo bolnišnico.
