Brez Mladića in Karadžića ne bo pogajanj

Bruselj – Zunanji ministri Evropske unije, ki zasedajo v Bruslju, so od Irana zahtevali, naj popolnoma ustavi vse aktivnosti v zvezi z bogatenjem urana. Svet zunanjih ministrov EU je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost nad nepripravljenostjo Teherana na sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) ter pozval Varnostni svet ZN naj ponovno vzpostavi njeno avtoriteto. EU namreč ugotavlja, da Iran ni v popolnosti izpolnil zahtev IAEA, zaradi česar zdaj Varnostni svet razmišlja o ustreznih ukrepih.

Čeprav jedrsko vprašanje ostaja v središču pozornosti, pa Svet EU opozarja tudi na ostala odprta vprašanja, kot so terorizem, vloga Irana v bližnjevzhodnem mirovnem procesu in spoštovanje človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

EU je ob tem pozdravila izpustitev iranskega oporečnika Akbarja Gandžija iz zapora ter opozorila Teheran, da je popolno spoštovanje človekovih pravic bistvenega pomena za napredek v odnosih med Iranom in povezavo.

Srbija mora nujno sodelovati s Haagom

Ministri so poleg tega izrazili "močno podporo" srbskemu narodu pri soočanju z dediščino nedavno umrlega nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića, obenem pa tudi ponovili nujnost polnega sodelovanja Srbije z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. "Polno sodelovanje s Haagom mora biti zagotovljeno, da pogajanja o sporazumu in stabilizaciji in pridruževanju ne bodo prekinjena," so v sklepih zasedanja ponovili ministri. Poudarili so "nujno potrebo", da Srbija z odločnimi ukrepi zagotovi, da se nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić in nekdanji politični voditelj Srbov v BiH Radovan Karadžić znajdeta pred roko pravice.

Stališče EU se ne spreminja, rok za izročitev Mladića Haagu ostaja konec marca, so ob robu zasedanja povedali diplomatski viri. Ob tem pa so tudi dodali, da bo Beograd 27. marca obiskala glavna tožilka haaškega tribunala Carla Del Ponte.

Rupel: "Ni šans za nadaljevanje pogajanj!"

Rupel je ocenil, da Evropska unija s Srbijo prihodnji mesec ne bo nadaljevala pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, če Beograd ne izpolni pogoja polnega sodelovanja s haaškim sodiščem. "Pogoj je bil zelo jasno postavljen in pričakujemo, da bo Srbija izpolnila svojo obljubo. Če je ne bo, bomo o tem še razpravljali, mislim pa, da ni 'šans' za nadaljevanje pogajanj," je dejal Rupel ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU.

Rupel je izrazil zaskrbljenost, da bi se v Srbiji Miloševićevo smrt vendarle izkoristilo "kot izgovor, da v tem trenutku ni moč nadaljevati s prohaško politiko". "Če bi se zgodil čudež, potem bi dejansko Miloševićeva smrt pomenila neke vrste trenutek osvoboditve, katarze, in stvari bi se odvile hitreje, a bojim se, da so možnosti omejene," je še dejal minister. "Miloševićeva smrt bi lahko bila prelomnica, konec nekega obdobja in začetek evropske prihodnosti, lahko pa se proces modernizacije ustavi," je še razložil.

V zvezi z Balkanom se po ministru EU sicer trenutno sooča z dvema povezanima problemoma: evropsko prihodnostjo regije in prihodnostjo EU. "EU se mora odločiti, kakšna bo njena prihodnost; ali se bo širila ali bo zagotovila evropsko perspektivo regiji. Tu ni končne odločitve. EU omahuje pri podelitvi evropske perspektive Balkanu, v celovitejšem smislu - nihče ne odstopa od solunskih zavez, a navdušenja nad integracijo Balkana v tem trenutku ni, še posebej v luči dogodkov v Srbiji," je ocenil Rupel.