Tiskane izdaje
V Libiji so se tudi danes nadaljevali spopadi med zdesetkanimi enotami, ki so še vedno zveste dolgoletnemu samodržcu Moamerju Gadafiju, in uporniki. Boji so bili v noči na četrtek zelo ostri tudi v glavnem mestu Tripoliju, ki naj bi ga uporniki zasedli že v začetku tedna. Potekali so predvsem okrog mednarodnega letališča in v četrti Abu Slim, kjer so po podatkih upornikov Gadafijevi privrženci uporabili tudi rakete.
Uporniška vojska po svojih trditvah, ki pa se doslej niso pokazale za najbolj točne, menda nadzoruje že 90 do 95 odstotkov glavnega mesta in približno 80 odstotkov celotne države. Zasedla da je tudi mesto Suara na zahodu, medtem ko se v Adžahajatu Gadafijeve enote in tudi prebivalci menda še vedno upirajo vkorakanju uporniških sil. Tudi na vzhodni fronti ne gre vse po načrtih, saj je upor polkovniku zvestih enot menda nepričakovano močan, kar v veliki meri še vedno ovira tudi vkorakanje v Gadafijevo rojstno mesto Sirt.
Obljubljeni nagrada in amnestija doslej brez učinka
O polkovniku kljub nagradi na njegovo glavo in obljubljeni amnestiji tistim Gadafijevim zaupnikom, ki bi ga bili pripravljeni izdati, prijeti ali ubiti, še vedno ni sledu. Po ameriških trditvah je domnevno še vedno v državi, saj kljub govoricam, da bi lahko dobil zatočišče v Nikaragvi, ni nobenih znamenj, da bi mu uspelo zapustiti Libijo, kakor je za BBC izjavil predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva.
Upornikom je pri lovu na osovraženega diktatorja zadnje čase intenzivno priskočil na pomoč tudi Nato, ki je po besedah britanskega obrambnega ministra Liama Foxa, izrečenih za televizijsko mrežo Sky News, prehodnemu svetu dal na voljo vse razpoložljive izvidniške in satelitske podatke. Tiskovna predstavnica Nata v Bruslju teh trditev ni hotela komentirati. Pač pa sta britanska dnevnika Daily Telegraph in Times objavila, da v lovu na Gadafija sodelujejo elitne enote britanske vojske in da so ti specialci, oblečeni v arabska oblačila in oboroženi z orožjem, kakršnega uporabljajo uporniki, že več tednov v Libiji.
Menda gre za najmanj 30 pripadnikov elitnega Special Air Service Regimenta, bolj znanega po razvpiti kratici SAS. Ta britanska enota po svetu velja za nekakšen prototip posebnih enot za hitre in učinkovite posege v tujini, po njej pa so se zgledovali tudi Američani, ko so ustanavljali svojo Delta Force.
Britanski obrambni minister pisanja Daily Telegrapha in Timesa, ki sta se pri svojem poročanju sklicevala prav na zaupne vire iz njegovega ministrstva, menda ni potrdil, vendar ga tudi ni zanikal. Za BBC je zgolj uradno izjavil, da v ministrstvu »nikoli niso imeli nobenega načrta, po katerem bi britanski vojaki stopili na libijska tla«. Toda oba britanska dnevnika sta med drugim poročala tudi o tem, da naj bi prav britanski specialci iz vrst SAS v veliki meri koordinirali in celo vodili napad upornikov na Tripoli, ki se sicer ne bi končal tako, kot se je, in da so te posebne britanske enote zdaj med najbolj dejavnimi tudi pri iskanju izginulega polkovnika. Večina je namreč prepričana, da se državljanska vojna v Libiji ne bo končala, dokler dolgoletni diktator ne bo bodisi ujet bodisi ubit. To je potrdil tudi vodja prehodnega sveta Mustafa Abd al Džalil, ko je dejal, da »Gadafijev režim še ni do konca poražen« in da bo »z njim konec šele, ko bo polkovnik ujet, živ ali mrtev«.
Vendar Gadafija, kot vse kaže, ne bo preprosto najti. V glavnem mestu ima diktator, ki je bil že za časa svojega vladanja znan ne le kot ekscentričen ampak tudi kot zelo paranoičen voditelj, ki je povsod videl zarotnike proti sebi in libijski revoluciji, razpredeno široko mrežo podzemnih bunkerjev, povezanih s tuneli. Možno bi bilo tudi, da se skriva v še vedno nezavzetem rojstnem mestu Sirt, ali pa kjer koli drugod v prostrani, a redko poseljeni puščavski državi. Kot je za eno izmed arabskih televizijskih postaj izjavil predstavnik upornikov Ahmed Bani, ko je napovedal, da se bo prehodni svet zdaj preselil iz Bengazija v Tripoli, utegne »trajati še kar nekaj časa, preden ga bomo našli«.
