Tiskane izdaje
V britanski kraljevi družini ženske niso enakopravne z moškimi, kar naj bi se v kratkem spremenilo. Premier David Cameron predlaga spremembo več kot tristo let starega zakona, po katerem imajo pri nasledstvu krone mlajši princi prednost pred starejšimi princesami. Če se namreč kraljevemu paru najprej rodi deklica in zatem deček, na prestol ne sede prvorojenka kakor takrat, ko se rodijo dečki.
V Veliki Britaniji so začeli o vprašanju intenzivneje razpravljati po poroki princa Williama s Catherine Middleton, zdaj vojvodinjo Cambriško, in novi zakon bo že veljal tudi za njune otroke, četudi morda še ne bo sprejet, ko se bodo rodili. Skoraj gotovo je namreč, da bo njun potomec nekoč sedel na britanski prestol. Zdajšnja kraljica Elizabeta II. je lahko sedla nanj zato, ker ni imela bratov. »Zagovarjamo enakost spolov na vseh področjih, zato ni prav, da na najvišjih položajih, kot je to kraljeva družina, še naprej vztrajamo pri moški superiornosti,« je dejal britanski premier. Da se v Britaniji stoletja oklepajo tega zakona, je še bolj nenavadno zato, ker se malone vsi strinjajo, da so bile v dolgi zgodovini monarhije, na čelu katere so prevladovali moški, najuspešnejše prav tri monarhinje, med njimi aktualna Elizabeta II.
Cameron namerava liberalizirati monarhijo tudi s spremembo zakona iz leta 1701, po katerem se britanski monarhi ne smejo poročati s pripadniki rimskokatoliške cerkve. To lahko storijo le, če abdicirajo. Zakon pa jim ne prepoveduje poroke s pripadniki drugih ver, recimo muslimanske, židovske, hinduistične, prav tako ne z ateisti. Diskriminacija katolikov izvira iz burnega obdobja britanske preteklosti pod vladavino Henrika VIII., ki je potem, ko se je razšel z rimskokatoliško cerkvijo, videl v njenih pripadnikih veliko nevarnost za imperij. Četudi so bili tedaj razlogi za takšno odločitev, je zdaj čas za odpravo te zgodovinske anomalije, meni Cameron. »Zakon je nepravičen. Ne prepoveduje zakonske zveze s pripadniki drugih veroizpovedi, razen s katoliško, zato take nepravičnosti ni mogoče več opravičevati.«
Sami kralji oziroma kraljice pa tudi v prihodnje ne bodo smeli biti katoliki, kajti britanski monarh je hkrati vrhovni poglavar anglikanske cerkve, zato bi bila odprava te nič manj diskriminacijske prepovedi precej zapletena. V tridesetih letih 16. stoletja je vrsta zakonov opredelila vlogo anglikanske cerkve in odnos med njo in monarhom ter privedla do angleške reformacije. Kralj Henrik VIII. je papežu odrekel cerkvene in vse druge pravne pristojnosti in se razglasil za poglavarja anglikanske cerkve.
Cameron je pismo o predlaganih reformah poslal petnajstim državam Commonwealtha, združenja nekdanjih britanskih kolonij in dominionov, ki priznavajo britansko kraljico za svojo formalno vladarico, in jih prosil za soglasje k reformam. O predlogih bodo razpravljali konec meseca v Perthu v Avstraliji, kanadski premier Stephen Harper pa je že izjavil, da jih podpira.
Buckinghamska palača je o predlaganih spremembah obveščena, a se kraljica Elizabeta II. v razprave ne bo vključila, kajti tudi drugih političnih vprašanj nikoli ne komentira.
