Britanski liberalni demokrati brez obžalovanja v drugi del mandata

Liberalni demokrati Nicka Clegga­ bodo konec tedna v Brigh­tonu iskali pot iz identitetne krize, v kateri je stranka izgubila tako rekoč vso nedolžnost in z njo velik del volivcev.

Na polovici mandata koalicijske vlade liberalni demokrati zaostajajo v izpolnjevanju ključnih predvolilnih obljub. Skoraj polovica njihovih podpornikov ni zadovoljna z dosedanjim delom stranke. Njen prvi mandat na oblasti po več desetletjih jo je naredil še posebno ranljivo za nejevoljo volivcev – večina od njih jo je namreč volila v znak protesta proti zgrešenim politikam prejšnjih vlad. Skoraj dve leti po zgodovinskem dogovoru o oblikovanju koalicijske vlade s konservativci Davida Camerona stranka prestaja krizo identitete, v kateri je izgubila tako rekoč ves reformni zagon. Slabe gospodarske razmere in vsesplošen vtis o neučinkovitosti oblasti njen položaj dodatno otežujejo.

Brighton bo v prihodnjih dneh prizorišče kongresa britanskih liberalnih demokratov ter priložnost za samorefleksijo, stik z razo­čaranimi volivci in razmislek o prihodnosti. Za stranko je nekaj težkih mesecev: razočaranje, ki ga je prinesel neuspeli poskus reforme zgornje zbornice britanskega parlamenta, je razkrilo potrebo po novih zakonodajnih iniciativah, s katerimi bi lahko konkurirali torijcem, predvsem pa laburistom. Da se v stranki tega zavedajo, je ta teden potrdil namestnik predsednika Simon Hughes. Napovedal je znotrajvladni boj za pravičnejšo obdavčitev premoženja, pobudo za izgradnjo na tisoče novih domov in revizijo spodletele reforme lordske zbornice. Pojasnil je, da gre za poskus strankinega pozicioniranja: »Želimo si, da bi ljudje razumeli, za kaj vse si prizadevamo in kaj bi morale biti naše prioritete, medtem ko končujemo prvi del mandata in vstopamo v drugega.«

Ob tem je bil Hughes jasen, da stranka ne namerava menjati strani in si želi ostati v koaliciji s konservativci vsaj do prihodnjih splošnih volitev leta 2015. S tem je zaobšel vrsto izjav svojih kolegov o morebitnem sodelovanju z laburisti. Ravno tako je zanikal ugibanja o prihajajoči zamenjavi v vrhu stranke, ki bi spodnesla Nicka Clegga.­ Med drugim je pojasnil, da je njegovo vodenje ključni razlog, zakaj je razpoloženje v stranki danes boljše kot pred nekaj meseci. Po padcu reforme lordske zbornice, ki jo je blokiral velik del konservativnih poslancev, je Clegg odrekel podporo predlaganemu izenačenju velikosti volilnih okrajev in s tem povečanju možnosti za zmago torijcev na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Dejanje je bilo po Hughsovem prepričanju odločilno za dvig morale v stranki. Od takrat odnosi v koaliciji ostajajo napeti.

Pritisk nezadovoljnih volivcev

Jesen obeta nova razhajanja. Priprave na sprejem novih varčevalnih ukrepov, med drugim popolne zamrznitve socialnih transferjev, tako da ti ne bi več rasli skupaj z inflacijo, bodo razjezile marsikaterega Britanca, ki bo čez vikend odpotoval v obmorski Brighton, da bi o problemih spregovoril z ljudmi, ki jih je volil. Levo usmerjeni člani liberalnih demokratov, združeni pod okriljem Socialnega liberalnega foruma (SLF), so pred dnevi nakazali odločenost, da vodstvu stranke pod nobenim pogojem ne bodo dopustili, da bi podprlo predlagano zamrznitev transferjev. Po besedah njihovega predstavnika Davida Hall-Matthewsa država, »zdaj ko je propadel prvotni načrt finančnega ministra Georgea Osborna, potrebuje liberalne demokrate, da jo vodijo skozi spremembe usmeritve vladne ekonomske politike«. Vodstvo stranke vsaj navzven ne kaže podobnega mnenja. Clegg se po vsej verjetnosti ne bo hotel vidno distancirati od sedanje Osbornove strategije, saj ta ponuja razmeroma veliko fleksibilnost, kar zadeva področja državne infrastrukture, gradnje novih domov in podaljševanje roka za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.