Bruselj bi nataknil uzde bančnemu kazinu

V prvi fazi je predviden centralizirani nadzor nad bankami pri ECB. Že januarja pa bi bile pod nadzorom banke, ki so dobile pomoč.

Objavljeno
02. oktober 2012 15.42
GERMANY/
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj - Cilj reforme bančnega sektorja bi moral biti: zavarovati vloge varčevalcev in zmanjšati bremena za davkoplačevalce, kadar mora država reševati propadajoče banke.

To je bilo vodilo skupini strokovnjakom, pod vodstvom guvernerja finske centralne banke Erkkija Liikanena, ki jo je imenovala evropska komisija. »Kriza je razkrila šibke strani bančnega sektorja,« je ob predstavitvi poročila skupine ugotavljal Liikanen. Če bi bil predlog uresničen, bodo največje, sistemske banke, ki lahko s svojim delovanjem in kopičenjem tveganj ogrozijo celoten finančni sistem, morale pravno in strukturno ločiti sektorje investicijskega od tradicionalnih poslov, kakršni so vloge varčevalcev in posojila. Tako bi bile vloge zavarovane, če bi se investicijski del banke znašel v hudih težavah.

Pravo razbitje velikih sistemskih bank na povsem samostojne dele ni predlagano, skupina zagovarja model holdinga. Poleg tega bi bile prizadete le največje banke, saj so za delitev postavili prag: tvegane kupčije bi morale doseči vrednost sto milijard evrov ali od 15 do 25 odstotkov bilančne vsote. Nejasno je še, kakšno bi bilo najboljše razmerje med lastnim in tujim kapitalom v bankah. Vsekakor je želja zmanjšati zadolženost bank in tudi zagotoviti kapitalsko pokritost nepremičninskih posojil. Posebna plačila bankirjem (bonusi), ki so doslej še spodbujala tveganja, v primeru reševanja ali propada banke pa bi izgubila vrednost.

Negotovo je, kdaj in v kaki obliki bodo predlogi ekspertov uresničeni. Bolj kot od njih ali pristojnega komisarja Michela Barniera je uresničitev ciljev odvisna od pripravljenosti članic na sprejetje predlaganih rešitev. Glavni projekt EU na področju bančništva pa je tako imenovana bančna unija. V prvi fazi je predviden centralizirani nadzor nad bankami pri  ECB. Že 1. januarja bi bile pod posebnim nadzorom tiste banke, ki so prejele pomoč. Ker mora biti za uveljavitev načrtov Bruslja sprejete še veliko zapletene in politično kočljive zakonodaje, je čedalje bolj vprašljivo, ali bodo cilji sploh uresničeni v postavljenem časovnem okviru.