Bruselj v nov krog bitke za azilni pakt

Evropska komisija želi z bolj prožnimi rešitvami glede solidarnosti dobiti podporo višegrajk in drugih dvomljivk.

Objavljeno
23. september 2020 06.00
Posodobljeno
23. september 2020 08.25
Tragedija v taborišču Moria na grškem Lezbosu je še ena posledica odsotnosti evropske migracijske politike.  FOTO: Angelos Tzortzinis/AFP
Bruselj – Evropska komisija bo danes predstavila dolgo pričakovani pakt o migracijah in azilu. Z njim naj bi prepričljivo odgovorila na težka migracijska vprašanja, ki Unijo pretresajo že več let. Zaradi nasprotovanja višegrajk so prejšnji predlogi glede delitve solidarnosti med državami članicami  končali v slepi ulici.

Kot smo v Delu razkrili že v petek, je jedro bruseljskih rešitev predlog uredbe, v katerem je predviden nov solidarnostni mehanizem za pomoč državam članicam v primeru migracijskega pritiska na vstopne države, kot so Grčija, Italija ali Malta. Bil naj bi obvezen, a bolj prožen od prejšnjih predlogov.

Predvideno sicer je, da bo sproženo premeščanje prosilcev, a bi se države članice, ki ljudi nočejo sprejeti, lahko odločile za drugačno obliko solidarnosti. S tako imenovanim pokroviteljstvom (v angleščini return sponsorship) bi organizirale vračanje ljudi domov.

Takšna država bi svetovala pri vračanju, vodila dialog s tretjo državo o sprejemu njihovih državljanov, pripravljala reintegracijo. Država bi lahko izbrala, za državljane katerih držav si želi prevzeti vračanje. Če oseba v osmih mesecih kljub temu ne bo vrnjena v domovino, bo vendarle premeščena v državo članico, ki nudi pomoč z vračanjem. Tretja oblika pomoči državi članici pod pritiskom bo krepitev njenih zmogljivosti na področju azila, sprejemanja in vračanja.


10.000 evrov za azilanta


Stroški takšnega režima reševanja so v obdobju 2021–2028 ocenjeni na 1,11 milijarde evrov. Države članice naj bi kot spodbudo za premeščanje prejele 10.000 evrov na osebo. Znesek za mladostnike brez spremstva bo 2000 evrov višji. Z rešitvijo s sponzorstvi za vračanje želi Bruselj sicer narediti predlog bolj sprejemljiv za višegrajske države in druge nasprotnice obveznih kvot. 

Podobne rešitve kot v primeru ugotovljenega migracijskega pritiska bi bile na razpolago za solidarnost pri vprašanju ljudi, rešenih na morju in izkrcanih v pristanišču katere od držav članic. Poseben primer bodo skrajne situacije, ko nenaden prihod velikega števila ljudi ogroža delovanje celotnega azilnega sistema. V takem primeru bodo lahko izpeljani hitri postopki za pridobitev statusa zaščite za krajši čas za ljudi, ki prihajajo iz držav ali regij, kjer obstaja visoko tveganje, da so žrtve nasilja.


Slovenija z višegrajkami


Na vstopu v EU bodo ločene v postopkih glede na verjetnost, da sploh dobijo zaščito. Če so državljani držav, ki nimajo veliko možnosti za pridobitev statusa, bodo obravnavani v hitrem postopku. Tako naj bi bil omogočen hitrejši postopek vračanja za vse, ki nimajo pravice do zaščite. Prostovoljno vračanje ljudi naj bi sicer ostalo najbolj želena opcija.  V azilni ureditvi naj bi ostalo veljavno osnovno pravilo, da je za obravnavo prosilca za azil odgovorna država članica, v kateri je prvič vstopil v EU.   

Ali bodo novi predlogi na koncu res sprejeti, ni gotovo. V nadaljnjih postopkih utegne biti še veliko sprememb. Slovenija se je junija, skupaj z Estonijo in Latvijo, pridružila višegrajkam, ki so v pismu evropski komisiji odločno nasprotovale obveznim kvotam za premeščanje prosilcev za azil v kakršnikoli obliki. Kot je v ponedeljek v Bruslju ocenil zunanji minister Anže Logar, bo slovenska argumentacija temeljila na stališču, izraženem v junijskem pismu.