Bruseljski maraton je iskal ciljno črto

Bruselj – Med zapletenimi bruseljskimi pogajanji so se spet razkrila številna temeljna razhajanja znotraj EU: tako med severom in jugom kot med tradicionalnim jedrom in vzhodnimi članicami, ki so pod drobnogledom, ker da ne spoštujejo temeljnih vrednot Unije.

Predsednik evropskega sveta Charles Michel je celo nedeljo vodil posvetovanja na različnih ravneh, da bi našel skupni imenovalec. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je sodeloval v pripravah na skupnih Michelovih pogovorih z voditelji Bolgarije, Hrvaške, Malte in Romunije. Po dostopnih informacijah se je v treh dneh vrha ločeno sestal še s poljskim premierom Mateuszem Marowieckim in predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem.

Tudi tretji dan pogajanj – vsi voditelji so se po večkratni odločitvi plenarnega zasedanja zbrali šele za večerjo s hladnimi jedmi ob 19. uri – se je vrtel okoli istih tem. Varčne severne članice so hotele čim bolj oklestiti nepovratna sredstva v okviru 750-milijardnega programa za okrevanje in zaostriti pogoje za njihovo črpanje s strogimi reformnimi zahtevami. Zatikalo se je že pri samem obsegu načrta za okrevanje, predvsem deleža nepovratnih sredstev v njem.



Michelov kompromisni predlog je sicer predvidel njihovo znižanje s 500 na 450 milijard evrov, a v varčnih državah so ga želeli še bolj znižati. Rezi in prestroge omejitve glede odobritve pomoči so za glavno prejemnico Italijo nesprejemljive. Na drugi strani si skupaj s Španijo želita, da bi bil sveženj čim prej sprejet in da bi denar za okrevanje začel pritekati. Voditelji, tudi nemška kanclerka Angela Merkel, so že namigovali, da je bil mogoč propad pogajanj. To bi pomenilo, da bi se morali v prihodnjih tednih spet sestati.

Sam sedemletni proračun EU, v katerem bi bilo po zadnjih predlogih okoli 1074 milijard evrov, ni bil osrednja tema razprav. Bogate severne članice so zahtevale čim večje popuste pri vplačilih. Temu na drugi strani nasprotujejo južne in vzhodne članice, tudi Slovenija, za katere višji popust za bogate pomeni višja lastna vplačila. Celo nedeljo je bil sicer pričakovan nov Michelov kompromisni predlog, a ga do sklepa redakcije ga ni bilo na mizi.



Posebno kočljivo je postalo pogojevanje izplačil iz bruseljske blagajne z delovanjem pravne države. Madžarski premier Viktor Orbán temu odločno nasprotuje in ima podporo Poljske. Obe državi sta v postopku po 7. členu, ker da kršita temeljne vrednote Unije. Varšava je v zadnjem času na sodišču EU izgubila več zadev, povezanih z ukrepi v pravosodju. Diplomatski viri so povedali, da je predsednik slovenske vlade Janez Janša v razpravi v noči na nedeljo podprl Orbána pri nasprotovanju mehanizmu, ki povezuje izplačila iz blagajne EU z delovanjem pravne države.

Premier Janša je na Twitterju pojasnil, da želijo enake standarde za vse – glede neodvisnega pravosodja, medijev, svobode govora. »Nikakor ne bomo podprli selektivne pravice in dvojnih standardov kjerkoli,« je zapisal. Opozoril je, da je »veliko zahajanja na stranske teme«, zaradi česar se niso mogli osredotočiti na najpomembnejša vprašanja. Izrazil je upanje, da bodo prešli k pogovorom o številkah in financiranju okrevanja.
 

Viktor Orbán na vrhu EU. FOTO: John Thys/via Reuters

Orbán očita Rutteju, da ga sovraži in da želi kaznovati Madžarsko

Madžarski premier Viktor Orbán vztraja pri nasprotovanju načrtovani povezavi med spoštovanjem vladavine prava in evropskim proračunom, ki da je povsem nov mehanizem, za pripravo katerega bi potrebovali veliko časa.

Ob tem je oster do nizozemskega premierja Marka Rutteja, ki da ga »sovraži« in hoče »kaznovati« Madžarsko.

Izpostavlja, da glede vprašanja vladavine prava in Madžarske unija doslej ni sprejela odločitve. Članice poziva, naj namesto novega mehanizma raje končajo postopek proti Madžarski na podlagi 7. člena pogodbe EU. STA