Visoki predstavniki 27 članic so na ponedeljkovem srečanju imeli na mizi pogajalski sveženj, ki ga je pripravilo ciprsko predsedstvo EU. Ciprski predlog je še brez številk, vendar se nobeno področje ne bo ognilo rezom. Evropska komisija je že pred več kot letom pripravila predlog, po katerem bi proračun Unije v letih 2014–2020 znašal 1025 milijard evrov ali 4,8 odstotka več kot doslej. To je za 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) članic Unije in za dvajsetino več od enoodstotne meje.
Bogate države na čelu z Nemčijo zahtevajo, da bi se izdatki Bruslja zmanjšali za okoli sto milijard. Tudi nove prihodke EU (z davkom na finančne transakcije) zavračajo.
Države, ki iz bruseljske blagajne dobijo več, kot vanjo vplačajo, pa odločno nasprotujejo krčenju izdatkov. Bojijo se namreč, da se bo preveč varčevalo pri sredstvih za kohezijo. Predstavnik slovaškega zunanjega ministra Peter Javorčík, ki je govoril v imenu skupine petnajstih držav z juga in vzhoda, poimenovane prijateljice kohezije, je opozoril, da »žal ni več manevrskega prostora za krčenje izdatkov«.
Ključni sta kohezija
V očeh Slovenije bi predlagani dve tretjini (od dosedanje pomoči) morali biti nedotakljivi. Kljub temu se po oceni državnega sekretarja pri zunanjem ministrstvu Igorja Senčarja ne bomo mogli ogniti temu, da bomo dobili manj. Razloga sta dva: večja razvitost Slovenije v primerjavi s prejšnjim obdobjem in splošna želja po varčevanju. Ker je v igri preveč spremenljivk, ki so odvisne od prihodnjih pogajanj, se po Senčarjevih besedah konkretnih zneskov ne da napovedati. Slovenija je pripravila poseben non paper za močno politiko razvoja podeželja. Na svojo stran je dobila še deset držav.
Skupina prijateljev
Odločilna faza pogajanj se bo začela v prihodnjih tednih. Proračun bodo voditelji članic dobili na mizo na posebnem vrhu konec novembra. Gleda na razmeroma globoka nesoglasja med državami uspeh vrha ni gotov.
Spet se odpira vprašanje popustov, kakršne pri vplačilih v evropski proračun dobivajo bogate članice. Najbolj razvpit je britanski rabat (3,5 milijarde v sedmih letih), ki ga je pod krilatico I want my money back! (Svoj denar hočem nazaj!) leta 1984 izposlovala Margaret Thatcher. Tudi velike prejemnice kmetijskih nakazil na čelu s Francijo še nočejo popustiti.