New York – Ta teden bo za ameriškega predsednika Baracka Obamo in »demokrate, ki vladajo v Washingtonu«, odločilen, če že ne usoden, je napovedal tiskovni predstavnik republikanskega predsednika zveznega predstavniškega doma Johna Boehnerja Michael Steel.
Nič kaj prijetno za Obamo se je začelo že včeraj, ko ustavno sodišče ni podprlo sodnega boja Bele hiše proti arizonskemu priseljenskemu zakonu. A najvišja sodna oblast v državi utegne Obami ta teden še bolj pokvariti: v četrtek bo sporočilo, ali je njegova zdravstvena reforma v skladu z ustavo.
Ena od tarč v predvolilnem boju sedanjega demokratskega predsednika, ki se bo novembra za položaj v Beli hiši spopadel z republikanskim tekmecem Mittom Romneyjem, je tudi med ljudstvom skrajno nepriljubljeni kongres, ki zaradi ostre politične razcepljenosti komajda še sprejme kakšen zakon. Konec tega meseca poteče veljava zakonov o študentskih posojilih in zveznem financiranju avtocest, in če predstavniki ljudstva na Kapitolskem griču ne bodo sprejeli novih, bodo poskočile cene šolanja, dela na cestah pa se bodo ustavila. Čeprav načeloma tako demokrati, ki imajo tesno večino v senatu, kot republikanci, ki obvladujejo predstavniški dom, podpirajo oba programa, med njimi – kot običajno – ni soglasja o tem, kako ju financirati. »Če jim uspe priti do kompromisa, bodo Obami vzeli dve predvolilni okrožji proti domnevno nedelujočemu kongresu,« pravi Steel. A če jim do petka, ko se v pričakovanju dneva neodvisnosti začne predpraznični konec tedna, ne bo uspelo doseči soglasja, se bo zacementirala javna podoba kongresa kot telesa, ki nič ne naredi, kar je glavna trditev Obamove kampanje, so včeraj ugotavljali na spletišču Politico.
Drugi spopad, ki so ga predstavniki ljudstva pripravili Obami ta teden, je obtožba republikanskih članov predstavniškega doma, da je pravosodni minister oziroma vrhovni tožilec Eric Holder zaničeval kongres, ker mu ni hotel izročiti vsega zahtevanega gradiva o razvpiti spodleteli akciji urada za alkohol, tobak in strelno orožje (ATF) po imenu »Hitri in drzni«. V operaciji, ki so si jo zamislili še v času prejšnje administracije, so agenti prodajali orožje ameriškim slamnatim kupcem za mehiške kartele, da bi jih potem zasledovali. A so izgubili sled za njim, orožje pa je bilo pozneje uporabljeno v strelskih obračunih v Mehiki, z njim so pokončali tudi ameriškega obmejnega policista. Ker imajo republikanci v »spodnjem« domu večino, gre pričakovati, da bodo prvega temnopoltega pravosodnega ministra obtožili zaničevanja kongresa.
Toda vsi ti spopadi so le predigra za pravo bitko, ki se bo razvnela po tem, ko bo v naslednjih dnevih ustavno sodišče sprejelo odločitev o ustavnosti delov oziroma celotnega svežnja zdravstvene reforme. »Obamozdravstvo«, kakor so obsežni paket prenove zdravstvenega skrbstva in zavarovanja sprva imenovali samo njegovi nasprotniki, zdaj pa se je oznaka uveljavila celo v nekaterih vodilnih medijih, velja za največji dosežek prvega mandata prvega temnopoltega predsednika v ameriški zgodovini. A reforma, ki je še pred dvema letoma veljala za zgodovinski dosežek, primerljiv z uveljavitvijo zveznega pokojninskega sistema v času demokratskega predsednika Franklina Roosevelta ali uvedbo zdravstvenega zavarovanja za revne in starejše pod taktirko prav tako demokrata Lyndona Johnsona, ima zdaj med Američani več nasprotnikov kot privržencev. Večina prebivalcev tudi nasprotuje uvedbi obveznega zavarovanja, kar je glavni predmet ustavnega spora.