Bush: Američani bodo še varovali Irak

Ameriški predsednik George Bush je v današnjem zagovoru ameriške strategije do Iraka poudaril, da bodo Američani potrebovali še nekaj časa za zagotovitev varnosti v Bagdadu.

Objavljeno
14. februar 2007 20.03
George Bush
Washington/Bagdad - Nova ameriška prizadevanja za vzpostavitev varnosti v Bagdadu že potekajo, vendar bo za dosego tega potrebno še nekaj časa, je na današnji novinarski konferenci v Washingtonu dejal ameriški predsednik George Bush.

Ob tem je tudi poudaril, da bo do nasilja še vedno prihajalo s strani tistih, ki skušajo spodkopati njegov načrt, in da ameriški in iraški vojaki ne bodo mogli preprečiti vseh samomorilskih napadov v Bagdadu.

Predstavniški dom ima vso pravico izraziti svoje nasprotovanje napotitvi dodatnih ameriških vojakov v Irak

Glede razprave v predstavniškem domu ameriškega kongresa o nezavezujoči resoluciji, v kateri bi poslanci izrazili nasprotovanje napotitvi dodatnih vojakov v Irak, je Bush dejal, da "imajo vso pravico izraziti nasprotovanje". Ob tem pa je poudaril, da ameriške sile računajo na kongres, da jim bo zagotovil sredstva, ki jih potrebujejo za zmago v Iraku.

Bush je v odgovoru na vprašanje, kaj bi sploh bila zmaga v Iraku, sicer priznal, da v iraški prestolnici prihaja do etničnega čiščenja. "Temeljno vprašanje je, ali lahko pomagamo iraški vladi pridobiti varnostne sile, ki bi lahko zaustavile etnično čiščenje, ki poteka v nekaterih bagdadskih četrtih," je odgovoril Bush.

Bush tudi o Putinovih besedah

V odzivu na zadnje izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina o ameriški zunanji politiki, je Bush izrazil prepričanje, da lahko ZDA in Rusija kljub nekaterim nesoglasjem najdejo skupen jezik. Pri tem je izpostavil skupne interese ZDA in Rusije ter kot "zelo pomembna" označil ruska prizadevanja pri reševanju iranskega jedrskega vprašanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zankrat neznana vloga iranskega vrha pri dobavljanju orožja Iraku

Prav tako kot več drugih ameriških predstavnikov v zadnjih dneh je tudi Bush dejal, da zaenkrat ni jasno, ali je iranski vrh igral kakšno vlogo pri dobavljanju orožja v Irak, s katerim uporniki pobijajo ameriške vojake. Kljub temu pa je Bush vztrajal pri svojem prepričanju, da za oboroževanjem iraških upornikov stoji odsek iranske revolucionarne armade z imenom al Kuds, in poudaril, da je potrebno zaščititi ameriške vojake pred to novo grožnjo. "Nekaj bom ukrenil glede tega," je dejal.

Bush zavrnil neposredne pogovore z Iranom

Bush je v govoru tudi zavrnil možnost neposrednih pogovorov z Iranom, čeprav dopušča možnost, da bi v prihodnosti lahko razmislil o tem, "če bom mnenja, da lahko dosežemo uspeh" glede ključnih ameriških ciljev. "Ljudje pravijo srečajte se, usedite se skupaj, jaz pa pravim:,če bo to dalo kakšne rezultate," je dejal Bush in dodal, da ne verjame, da bi s tem trenutno kaj dosegli.

Bush je na novinarski konferenci spregovoril tudi o dogovoru, ki so ga pogajalci v noči na torek dosegli na šeststranskih pogajanjih o severnokorejskem jedrskem programu v Pekingu. Ocenil ga je kot "dober prvi korak", vendar je ob tem opozoril, da bo potrebnega še veliko dela za njegovo uresničitev.

Vodja skrajnih šiitov je zapustil Irak


Vodja skrajnih šiitov v Iraku Moktada al Sadr je zaradi strahu za svojo varnost pred dvema do tremi tedni zapustil Irak in je najverjetneje v iranski prestolnici Teheran, kjer živi njegova družina, je sporočil neimenovani visoki predstavnik ameriške administracije. Iranska stran omenjene novice ni potrdila, v šiitskih krogih pa so novico označili za govorico. V torek je iraški poveljnik v Bagdadu v televizijskem nastopu v imenu iraškega premiera Nurija al Malikija naznanil, da bo Irak v sklopu varnostnega načrta, ki zadeva predvsem Bagdad, za 72 ur zaprl meje s Sirijo in Iranom. Sicer pa je veljavo novega varnostnega načrta al Maliki danes potrdil.

Al Rubaj: Al Sadr ni zbežal pred ameriškimi okrepitvami

Po iraški naznanitvi zaprtja meja, so iz krogov Busheve administracije v javnost pricurljale informacije, da naj bi al Sadr Irak zapustil pred pričetkom nove varnostne operacije v Bagdadu in prihodom dodatnih 21.500 ameriških sil. Vendar je vodja al Sadrove poslanske skupine v iraškem parlamentu Nasar al Rubaj ta poročila zanikal ter zatrdil, da je al Sadr še vedno v Iraku in da dela normalno. Kje natančno se nahaja, ni želel razkriti, sicer pa naj bi se po informacijah al Sadrove pisarne še minuli četrtek zadrževal v Nadžefu.

Trditve, da je šiitski voditelj pobegnil v strahu pred tem, da bi bil tarča novih varnostnih ukrepov, je al Rubaj označil za smešne. Če al Sadru ne more do živega ameriška vojska, ki je že v Iraku, tudi dodatnih vojaki ne bodo pomenili razlike, je bil prepričan. Obenem je al Rubaj zagotovil, da al Sadrovo gibanje varnostni načrt podpira in da se bo razorožilo takoj, ko bo ta načrt prinesel želene rezultate. "Orožje, ki ga nosijo ljudje za samoobrambo, bo izginilo, čim bo država zagotovila varnost," je dejal.

Uradnik iz al Sadrove pisarne v Nadžafu Basem al Atari pa je povedal, da se al Sadr nahaja v tem mestu in da bodo njegova morebitna potovanja v tujino naznanili. Sicer pa je al Sadr v minulih letih opravil številne uradne in osebne obiske Irana. Po informacijah iz krogov ameriške adiminstracije, je al Sadr Irak zapustil po aretacijah dveh ministrov, ki prihajata iz vrst njegovega gibanja, in sicer ministra za zdravje in notranjega ministra. Viri dodajajo, da je al Sadr Irak zapustil z avtomobilom in se še vedno nahajal v Iranu.

Poostreni varnostni ukrepi v Bagdadu

V desetih bagdadskih četrtih so v okviru varnostnega načrta, ki naj bi zmanjšal nasilje med različnimi frakcijami, podaljšali policijsko uro, iraške oblasti pa nameravajo razveljaviti dovoljenja, ki civilistom dovoljujejo nošenje orožja in streliva. Datum zaprtja iraških meja sicer še ni znan, po podatkih vira blizu iraške vlade pa naj bi se to zgodilo v naslednjih dveh dneh.

Sicer pa Pentagon šiitsko milico Moktade al Sadra, imenovano Mahdijeva vojska, označuje kot najnevarnejšo frakcijo v iraški sektaški vojni in ZDA močno pritiskajo na iraško vlado, naj to milico razbije. Vendar je bil premier Nuri al Maliki v teh prizadevanjih doslej omahljiv, saj si ne želi izgubiti podpore al Sadra. 30 poslancev njegovega gibanja v iraškem parlamentu je bilo namreč ključnih za al Malikijevo izvolitev na položaj premiera.

Ameriški strokovnjaki ugibajo, da bi bile lahko med vzroki za odhod al Sadra iz Iraka tudi razprtije med njegovim političnim gibanjem in milico. Vsekakor pa v ZDA ne pričakujejo, da bi al Sadr Irak trajno zapustil.


Ameriški kongres o Iraku

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek začel z razpravo o predlogu demokratske resolucije, ki izraža podporo ameriškim vojakom v Iraku in nasprotuje odločitvi predsednika Georgea Busha, da tam poveča število vojakov za 21.500. Razprava o neobvezujoči resoluciji ni prinesla nič novega. Demokrati so iraško politiko opredelili kot katastrofo, republikanci pa so opozarjali, da umik iz Iraka pomeni zmago teroristov.

Demokrati so za razpravo o neobvezujoči resoluciji vsakemu kongresniku odmerili pet minut in predvidevajo glasovanje v petek. Vmes so blokirali vse poskuse republikancev, da z dodatnimi predlogi resolucij razbijejo enotnost nasprotnika. Republikanci so na primer želeli glasovanje o resoluciji, ki bi obljubila večno finančno podporo vojakom v Iraku, česar vsi demokrati nikoli ne bi podprli.

Nancy Pelosi: Bush ne more več računati na slepo podporo

Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je uvodoma dejala, da Bush ne more več računati na slepo podporo in da je neobvezujoča resolucija le podlaga za prihodnje zakone o Iraku. Opozorila je na dejstvo, da bo vojna v Iraku kmalu trajala 5 let in da po tisočih mrtvih, ranjenih in milijardah dolarjev še vedno ne vidijo konca.

Demokrati menijo, da bosta proti resoluciji morda glasovala največ dva člana njihove stranke, republikanci pa se bojijo prebega okoli 20 kolegov. Bela hiša lobira pri kongresnikih, čeprav javno trdi, da je vse skupaj ne zanima, ker bodo nadaljevali s politiko ne glede na kongres.

Republikanci: Umik iz Iraka bi pomenil katastrofo za ZDA in svet

Republikanski kongresniki so dramatično opozarjali, da bi umik iz Iraka pomenil katastrofo za ZDA in ves svet, da bi teroristi zmagali in podobno, pri čemer je bilo demokratom malce čudno zakaj potem predsednik ZDA George Bush v Irak ne pošilja raje milijon dodatnih vojakov, namesto 21.500, če so zadeve tako resne.

Vodja republikanske manjšine John Boehner je priznal, da je v Iraku hudo in da so Američani razočarani, nakar je zajadral v pretiravanje in dejal, da je bila kri Američanov prelita vse od revolucionarne vojne za samostojnost povsem zaman, če se sedaj umaknejo iz Iraka. Podobne napovedi o katastrofi je ponovilo nekaj njegovih kolegov, čeprav ne vsi - še posebej ne tisti, ki se jim leta 2008 maje sedež, ker prihajajo iz okrožij, kjer se lahko volivci odločijo tudi za demokrate.