Bushev predlog sprejet z neodobravanjem

Washington - Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek poslal v kongres svoj predlog proračuna za proračunsko leto 2008, ki se začne s 1. oktobrom letos. Zajeten dokument je v kongresu naletel večinoma na neodobravanje, predvsem zaradi domačega dela skupaj 2,9 bilijona dolarjev vrednega proračuna, ki predvideva zmanjšanje izdatkov za zdravstvo. Del proračuna namenjen State Departmentu in tujini je večji za 12 odstotkov od 2007 in znaša skupaj 20,27 milijarde dolarjev.

Največ denarja za Irak

Proračun za 2008 je prvi, ki bo šel pred demokratsko večino v obeh domovih ameriškega kongresa in bo zagotovo precej spremenjen preden bo prišel nazaj na predsednikovo mizo v podpis.

V predlogu proračuna State Departmenta je tudi letos nekaj denarja za Slovenijo, in sicer v dveh vojaških programih. V programih financiranja tuje vojske (FMF) je predvidenih 500.000 dolarjev, v programu mednarodnega vojaškega izobraževanja in urjenja (IMET) pa 885.000 dolarjev. Kar 10 milijonov dolarjev pa je predvidenih za Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF).

Med tujimi državami bo največ šlo za Irak, in sicer 1,4 milijarde v rednem proračunu in 2,34 milijarde v izrednem proračunu, za kar Bush prosi kongres dvakrat na leto od 2003 naprej. Enako velja za Afganistan, za katerega je v rednem proračunu predvidenih 1,07 milijarde ter okrog milijarda v izrednem. Izrael bo dobil 2,4 milijarde dolarjev, Egipt 1,72 milijarde, Pakistan 785 milijonov itd.
Za boj proti aidsu po svetu Bush prosi kongres za 4,15 milijarde dolarjev, za razne humanitarne krize po svetu 2,3 milijarde dolarjev, tri milijarde za boj proti revščini, 460 milijonov dolarjev za promocijo demokracije po svetu, 668 milijonov za propagando prebivalcem Kube, Severne Koreje, Irana in Bližnjega vzhoda.

Zmanjšanje proračunskega primankljaja na račun zdravstva

Bush je ob predstavitvi proračuna napovedal, da se bodo z njegovim načrtom do leta 2012 ponovno vrnili v čase proračunskih presežkov, česar sicer nihče ne jemlje resno, saj projekcije za toliko let niso nikoli točne. Proračun za leto 2007, ki še ni niti dokončno potrjen, znaša 2,8 bilijona dolarjev, letos pa je večji za 100 milijard. Proračunski primanjkljaj bo letos, po predvidevanjih Bele hiše, znašal 244 milijard dolarjev, potem ko je leta 2006 znašal 248 milijard. Bush napoveduje, da bo leta 2008 primanjkljaja za 239 milijard dolarjev.

Bush svoje napovedi o zmanjšanju proračunskega primanjkljaja utemeljuje na krčenju porabe za obvezne postavke, kot so zvezni pokojninski sistem in zdravstvena programa medicare in medicaid. Samo za medicare, ki skrbi za 43 milijonov upokojencev in invalidov želi Bush zmanjšati porabo za 66 milijard dolarjev v petih letih, deloma tudi z zvišanjem zdravstvenih premij za bogatejše upokojence. Sodeč po odzivu demokratov v kongresu gre le za sanje, poleg tega pa je krčenje teh programov predlagal že za lani, pa ni šlo.

Conrad: Bushev predlog zavaja

Predsednik senatnega odbora za proračun Kent Conrad iz Severne Dakote je o Bushevem proračunskem predlogu dejal, da gre za zavajanje in izgubo stika z realnostjo. Predsednik enakega odbora v predstavniškem domu John Spratt iz Južne Karoline pa je izrazil dvom, da bo Bushev predlog sploh podprla večina republikancev.

Proračun namreč povečuje sredstva za obrambo in davčne olajšave, prihranke pa išče v programih, ki so ključnega pomena za demokrate. Za Pentagon naj bi šlo 624,6 milijarde dolarjev, kar je za 24,3 milijarde več kot letos in predstavlja petino vsega proračuna, v katerem gre največ za pokojnine in zdravstvo. Za vojno v Iraku in Afganistanu naj bi šlo leta 2008 142 milijard dolarjev, naslednje leto le 50 milijard, za leto 2009 pa ni predvidevanj in Bush se je moral otepati obtožb, da je to znak, da se bo vojna takrat končala.

Proračun vsebuje tudi zapleten način olajšanja pridobitve zdravstvenega zavarovanja vsem tistim, ki jim tega ne zagotavljajo velika podjetja. Za demokrate in Američane je problematično tudi to, da se proračun ne ubada s problemom minimalnega alternativnega davka, ki so ga uvedli, da bogatim otežijo utajo davka, vendar z leti plače naraščajo in sedaj ta davek grozi tudi srednjemu razredu, ki mu ni bil nikoli namenjen. Bush predlaga, da kongres za leto dni sprejme začasni ukrep, ki bo to preprečil.

Demokrati izgubili prvo rundo glede Iraka v senatu

Sicer pa je ameriški senat v ponedeljek z 49 glasovi proti 47 podprl nadaljevanje razprave in prehod na glasovanje o neobvezujoči resoluciji proti napotitvi dodatnih 21.500 ameriških vojakov v Irak. Toda po drugi strani gre za neuspeh demokratov, saj bi bilo potrebno za izglasovanje resolucije zbrati 60 glasov. Bela hiša je tako dosegla prvo proceduralno zmago, vendar pa se bodo po drugi strani nadaljevale tudi razprave glede nove iraške strategije predsednika Georgea Busha.

Vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell je dejal, da je večina republikancev glasovala proti razpravi o resoluciji kolega Johna Warnerja, ker je demokratsko vodstvo senata onemogočilo glasovanje o dveh drugih republikanskih predlogih neobvezujočih resolucij glede iraške politike. Warnerjeva resolucija sicer izraža podporo vojakom in nasprotovanje napotitvi dodatnih enot v Irak.

Proti lastni resoluciji, ki velja za kompromis je med drugimi glasoval celo sam Warner, ki prav tako zagovarja glasovanje o drugih dveh. Gre za resolucijo Johna McCaina o podpori Bushevi politiki in določitvi mejnikov za iraško vlado in resolucijo Judda Gregga, ki zagotavlja nadaljnjo finančno podporo ameriški vojski v Iraku. Vodja demokratske večine Harry Reid je dejal, da so republikanci v ponedeljek dali Bushu zeleno luč, da poglobi spopad v Iraku.

Z republikanci je tokrat glasoval tudi neodvisni demokrat Joseph Lieberman, ki je dejal, da bi Warnerjev predlog resolucije poslal napačno sporočilo vojakom in sovražniku. Reid obljublja, da se demokrati ne bodo predali in da bodo skušali potrditi resolucijo o nasprotovanju Bushevi politiki. Ta seveda ne bo imela posebne teže, saj je Bush že napovedal, da je ne bo upošteval in bo nadaljeval s svojim načrtom.