Tiskane izdaje
Moskva − Odvetniki domnevnega ruskega preprodajalca z orožjem Viktorja Buta, ki ga je zvezna porota manhattanskega sodišča pred dnevi soglasno spoznala za krivega zarote za pobijanje Američanov, preprodaje orožja in sodelovanja s teroristično organizacijo, so napovedali, da bodo njegovo obsodbo izpodbijali na podlagi intervjuja, objavljenega v časniku New York Times.
Porotnica Heather Hobson je namreč v intervjuju med drugim povedala, da so tako imenovanega Trgovca s smrtjo obsodili na podlagi njegovih lastnih besed in da je bilo dokazi proti njemu »zares veliko«. Na podlagi teh dokazov je po njenih besedah tudi postalo jasno, da But nikakor ni nameraval zgolj prodati tovornih letal, kot so trdili njegovi odvetniki, ampak da je v resnici nameraval prodati orožje.
Izkazalo se je tudi, da je porotnica o Butu »vedela« veliko več, kot se je zavedala. »Videla sem tisti grozni film z Nicolasom Cageom, a nisem vedela, da gre za tega moža,« je povedala za New York Times. Eden izmed menda najbolj uspešnih trgovcev z orožjem na svetu je pred leti namreč služil kot navdih za hollywoodski film Gospodar vojne (Lord of War), v katerem so moči združili Nicholas Cage, Jared Leto in Ethan Hawke.
Viktor But je sicer vseskozi zavračal obtožbe ameriških oblasti, v njih pa je dvomila tudi Rusija. Uradna Moskva je nemudoma po obsodbi tudi sporočila, da dvomi v poštenost obsodbe in da bo poskušala Moskva doseči, da se bo But vrnil v Rusijo.
Viktor But se je v tadžikistanski prestolnici Dušanbe rodil leta 1967, v času sovjetske nadvlade. Preden se je pridružil letalskim silam je na moskovskem vojaškem inštitutu za tuje jezike študiral angleščino, francoščino in portugalščino.
Po padcu Sovjetske zveze je menda obogatel na račun orožja, letal in helikopterjev, ki jih je domnevno kupil po izredno nizki ceni in nato prodal. Obtožujejo ga, da je s preprodajo orožja podpihoval nekaj najbolj krvavih konfliktov na svetu, med drugim v Južni Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, med njegovimi strankami pa sta menda celo nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor in pokojni libijski voditelj Moamer Gadafi.
But, ki vse očitke na svoj račun zavrača in trdi, da je vodil legitimen posel, pri čemer ni nikoli prodajal orožja, se je dolgo izmikal tako sankcijam tako Združenih držav kot Združenih narodov, aretirali pa so ga marca 2008 v luksuznem hotelu v Bangkoku, po operaciji, ki so jo vodili ameriški agentje, ki so se izdajali za pripadnike kolumbijske uporniške skupine FARC.
Za njegovo izročitev so si vse od aretacije prizadevale ameriške oblasti, medtem ko ji je Rusija ostro nasprotovala, zagotavljala, da je domnevni preprodajalec nedolžen poslovnež, in zahtevala, da ga izročijo Moskvi. S tem je sicer sprožila namigovanja, da je But, ki mu pripisujejo članstvo v nekdanji sovjetski varnostno-obveščevalni službi KGB, dobro obveščen o ruskih vojaških zadevah, zato Kremelj ne želi, da bi mu sodili pred ameriškim pravosodnim sistemom. Rudija je te govorice sicer zanikala.
Vlada premierja Abhisita Vedžadžive je kljub pritiskom naposled sprejela odločitev in Buta izročila Združenim državam. Spor je sicer ogrozil ameriško-rusko sodelovanje, na Tajsko pa se je vsul plaz kritik iz Kremlja, češ da je Buta izročila zaradi pritiskov.
