Več kot 700 milijonov ljudi ima še vedno izredno nizke dohodke. Vsako leto pet milijonov otrok umre pred petim rojstnim dnevom, največkrat zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili ali ozdravili s poceni in preprostim zdravljenjem.
Abhijit Banerjee, rojen leta 1961 v Indiji, in njegova soproga Esther Duflo, rojena leta 1972 v Franciji, delata na ameriški univerzi MIT. V ZDA leta 1964 rojeni Michael Kremer pa je profesor na harvardski univerzi.
Pri obrazložitvi so zapisali, da so letošnji nagrajenci uvedli nov pristop k pridobivanju odgovorov za odpravo svetovne revščine. To veliko vprašanje so razdelili na manjša, bolj obvladljiva vprašanja. S pomočjo terenskih eksperimentov v Keniji in v Indiji so testirali vrsto ukrepov, kateri bi najbolje učinkovali v praksi.
Produktivnost se namreč ne razlikuje samo med bogatimi in revnimi državami, ampak tudi znotraj revnih. Nizka povprečna produktivnost ima različne posledice; pomanjkanje kreditov, slabo načrtovanje, ljudje težko sprejemajo naložbene odločitve … Letošnji nagrajenci se zato ukvarjajo ravno s tovrstnimi vprašanji in nato ukrepe prilagodijo vzrokom težav.
S pomočjo raziskav so tako močno izboljšali boj proti revščini. Eden od dosežkov je, da sedaj pet novih milijonov indijskih otrok obiskuje popravni pouk v šolah.
Esther Duflo je sicer šele druga ženska, ki je prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. Hkrati je najmlajša dobitnica nagrade (rojena leta 1972). »To je dokaz, da je lahko tudi ženska uspešna in prepoznavna. Upam, da bo to navdušilo veliko ostalih žensk, da nadaljujejo z delom, moški pa jim morajo izkazati spoštovanje, ki si ga zaslužijo,« je rekla nagrajenka.
Nobelovo nagrado za mir izberejo na Norveškem, medtem ko preostale izberejo različne švedske institucije. Vsako nagrado lahko osvojijo do trije posamezniki. Nagrada je vredna 830.000 evrov in je porazdeljena, če je dobitnikov več. Medaljo in priznanje jim vročijo 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela.
To je jubilejna 50. Nobelova nagrada za ekonomijo, čeprav strogo gledano to ni Nobelova nagrada, saj je Alfred Nobel ni omenil v oporoki. Kljub temu jo podeljujejo z ostalimi nagradi, lani sta jo prejela Američana William D. Nordhaus in Paul M. Romer.
Prvo Nobelovo nagrado za ekonomijo so podelili leta 1969, prejela sta jo Ragnar Frisch in Jan Tinbergen. Med vsemi Nobelovimi nagradami so ostale mnoge starejše, saj jih podeljujejo od leta 1901.
Kljub drugačnemu izvoru nagrada za ekonomijo prinaša enak prestiž in finančno nagrado; ta znaša devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov). Če bo nagrajencev več, si bodo nagrado razdelili. Nagrajenca izbira Kraljeva švedska akademija znanosti.
Ta teden so že podelili Nobelove nagrade za medicino, fiziko, kemijo, mir in književnost (letos so podelili še nagrado za leto 2018).
- Nobelova nagrada za kemijo izumiteljem litij-ionske baterije
- Raziskave letošnjih Nobelovih nagrajencev za medicino pomembne tudi pri boju z rakom
- Nobelovo nagrado za fiziko dobijo odkritelja eksoplaneta 51 Pegasi b in oče kozmologije
- Nobelovi nagradi za književnost prejmeta Olga Tokarczuk in Peter Handke
- Nobelovo nagrado za mir dobi etiopski premier Abiy Ahmed
- Nobelova nagrada za kemijo izumiteljem litij-ionske baterije
- Raziskave letošnjih Nobelovih nagrajencev za medicino pomembne tudi pri boju z rakom
- Nobelovo nagrado za fiziko dobijo odkritelja eksoplaneta 51 Pegasi b in oče kozmologije
- Nobelovi nagradi za književnost prejmeta Olga Tokarczuk in Peter Handke
- Nobelovo nagrado za mir dobi etiopski premier Abiy Ahmed