Čanak s pestmi po volivcu zaradi žaljivk, da je svinja in lopov

Za tak korak se je odločil, ker je bil zaradi branjenja časti svoje družine izpostavljen javnemu linču.

Objavljeno
26. september 2012 22.36
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd
Beograd – Prvak Lige socialdemokratov Vojvodine (LSV) Nenad Čanak je zaradi vpletenosti v pretep odstopil s položaja poslanca v srbskem parlamentu. Kot je pojasnil, se je za odstop odločil, ker je bil samo zaradi branjenja časti svoje družine izpostavljen javnemu linču.

Nenad Čanak je parlamentu zameril, ker ga ni vzel v bran, ampak ga je vnaprej obsodil brez zaslišanja. Čanak je poudaril, da noče biti poslanec parlamenta, ki sodi brez sodišča, funkciji pa se je odrekel tudi zato, da mu ne bi očitali, da se skriva za poslansko imuniteto. Vodja LSV pričakuje, da ga bo policija prijela kot izgrednika in da mu bodo sodili, ker ni navijač ali morilec in ker ni skrival trupel v hladilnici ali jih zakopal v Batajnici.

Na parkirišču pred restavracijo nekdanjega vaterpolista Danila Ikodinovića v Novem Sadu je Čanak pretepel Pavla Lešanovića, ker ga je pred nečakinjo zmerjal s svinjo in lopovom. Lešanović je bil v pretepu lažje ranjen, Čanak pa je incident sam prijavil policiji, ki za zdaj še ni ukrepala.

Predsednik skupščinskega odbora za mandatnoimunitetna vprašanja Zoran Babić je pojasnil, da je Čanak že overil odstop na sodišču, parlament pa ga bo sprejel kot njegovo osebno odločitev. Babić je poudaril, da nihče od poslancev, ministrov ali županov ne more računati, da bo v parlamentu naletel na podporo, če stori kaznivo dejanje.

Vodja poslanske skupine narodnostnih manjšin Maja Gojković je dejala, da Novosadčani niso dvomili, da je Čanak fizično obračunal z Lešanovićem, ker mu je policija spregledala že številne incidente. Gojkovićeva je izjavila, da se je v Čanakovi bližini zaradi njegove narave večkrat počutila ogroženo, s svojim objestnim obnašanjem pa da je često ogrožal Novosadčane, ne da bi bil obsojen. Poslanka Demokratske stranke Nada Kolundžija je poudarila, da ni v interesu javnosti, da politiki obsojajo domnevna kazniva dejanja, preden svoje delo opravijo organi pregona.