Carles Puigdemont na predvolilni turneji

Spušča se v predvolilno tekmo za evropske volitve, zato se najslavnejši katalonski politični ubežnik Carles Puigdemont podaja na predvolilno turnejo. Danes ga pričakujejo v Ljubljani, po pisanju Katalonske tiskovne agencije ima na programu tudi London in Berlin. Domačo javnost želi – skupaj z nekdanjima ministroma in prav tako kandidatoma za evroposlanca: Antonijem Comínom in Claro Ponsatí – na tujem omrežiti s »katalonsko vizijo Evrope« ter s sloganom Vztrajali bomo in zmagali.

Carles Puigdemont bo danes v Ljubljani katalonsko problematiko razlagal v okviru evropske predvolilne kampanje: kajti politični ubežnik, ki mu v Španiji naprej grozi aretacija, ima za zdaj »dovoljenje« španskega vrhovnega in prav tako ustavnega sodišča, da se, kot so urgentno odločili, na čelu independentistične liste Lliures per Europa (Svobodni za Evropo) poteguje za stolček v evropskem parlamentu. Temu so sicer izhodiščno oporekali v državni volilni komisiji, kar je katalonski politik označil za »škandal« in nov dokaz, da Španija ni demokratična. Njegovi kandidaturi kakor tudi kandidaturi še dveh nekdanjih independentističnih kolegov v eksilu, Comínu in Ponsatíjevi, med strankami najbolj zagrizeno oporekajo v Ljudski stranki in Ciudadanos, češ da gre za »norčevanje«.


 

Na nacionalni ravni

Zapišimo, da je bilo na splošnih volitvah konec aprila v Španiji – dobili so jih socialisti (PSOE) – v nacionalni parlament izvoljenih tudi 22 katalonskih independentističnih politikov, med njimi peterica nekdanjih voditeljev, proti katerim teče sodni proces v Madridu in so trenutno za zapahi. Za poslanca v spodnjem domu, kongresu, je bil izbran vodja Republikanske levice Katalonije (Esquerra Republicana de Catalunya, ERC), priprti nekdanji podpredsednik Oriol Junqueras, ki mu grozi do 25 let zapora. V senat (zgornji dom) je bil izvoljen nekdanji minister za zunanje zadeve Raül Romeva (ERC), poslanci pa naj bi bili še Jordi Sànchez, Jordi Turull in Josep Rull, vsi trije so člani Puigdemontove Skupaj za Katalonijo (Junts per Catalunya, JxCat).

Rivalstvo med ERC in Skupaj za Katalonijo je staro in močno, na tokratnih volitvah se je bolje izkazala leva formacija (že 88 let zagovarjajo neodvisno Katalonijo), ki bo zaradi dobrega milijona glasov podpore v 350-članskem kongresu zasedala 15 sedežev (prej so jih imeli devet), medtem ko je Puigdemontova desnica dobila sedem mest (600.000 glasov podpore). Po mnenju analitikov utegnejo katalonski independentisti, ki so precej izboljšali rezultat v primerjavi z nacionalnimi volitvami 2016, ne pa tudi z regionalnimi 2017 – tokrat so dobili 1,6 milijona glasov oziroma 39,4-odstotno podporo ali 22 sedežev – mešati štrene premieru Pedru Sánchezu; ta je z 28,7-odstotno podporo socialistom resda zmagal, vendar brez absolutne večine, in ob zgodovinsko pomembnem preboju skrajne desnice v nacionalni parlament.

Neimenovani vir iz Barcelone, ki je bil blizu nekdanji katalonski politiki, pravi za Delo, da so nedavni volilni rezultati v Španiji (z večinsko podporo socialistom, ki si prizadevajo za enotno Španijo) in morda prav tako v Kataloniji (z večinsko podporo ERC) predvsem pokazali, da si »ljudje želijo stabilnosti in miru«. Prevladala da je zmernost, želja po dialogu, pogajanjih. »Puigdemontova strategija se ni pokazala za pravo, kakor je v resnici spodletelo tudi Ljudski stranki, Ciudadanos in Voxu: zato ker nimajo dovolj poslancev za vladanje, kar je dobra novica ... Sánchez hoče vladati sam, poskusil bo manjšinsko, bomo videli, ali bo mogoče.« Neimenovani vir napoveduje, da bodo že čez leto dni predčasne volitve. »Po drugi strani si večina gospodarstvenikov v Španiji želi, da bi se socialisti povezali v vlado s Ciudadanos. A v tem primeru bi se Albert Rivera, vodja Državljanov, verjetno moral umakniti, saj se zdi, da sodelovanje med njim in Sánchezom ni mogoče.«
 

Iz izgnanstva in izza zapahov v Evropo

Kot je znano, je Carles Puigdemont v izgnanstvu vse od spodletele odcepitve jeseni 2017, v Španijo pa se ne sme vrniti, ker mu grozi aretacija. Medtem naprej poteka sojenje dvanajstim nekdanjim katalonskim voditeljem, desetim političnim in dvema civilnodružbenima. Pred dnevi se je odprlo vprašanje, ali bodo peterici tistih zapornikov, ki so bili pred kratkim izvoljeni v nacionalni parlament, morda prenehali soditi. Včeraj je generalni tožilec tudi zavrnil možnost, da bi pridržane katalonske voditelje, ki so se lahko potegovali na volitvah 28. aprila in so volilno telo nagovarjali po spletu, izpustili na prostost, da bi se lahko kot na novo izvoljeni poslanci udeleževali parlamentarnih zasedanj. Končno besedo bo pri tem imelo sodišče ... V zraku je prav tako vprašanje, kaj se utegne zgoditi, če bodo, recimo, Carles Puigdemont, Antoni Comín in Clara Ponsatí izvoljeni na evropskih volitvah: bodo lahko evropsko službo tudi opravljali? Kot španski evroposlanci bi morali priseči doma, kjer bi jim organi lahko stopili na prste. In kaj čaka ob morebitnem preboju v Evropo na skorajšnjih evropskih volitvah Oriola Junquerasa, ki je v primerjavi s Puigdemontom v bistveno slabšem položaju, za zapahi in v sodnem postopku? Šestindvajseti maj bo prinesel mnoga pomenljiva sporočila, tudi o Kataloniji.