Tiskane izdaje
"Danes imamo kot polnopravna članica Nata precej močnejši položaj, kot pa smo ga imeli pred tremi dnevi. Zagotovo bo tudi slovenska blokada povsem drugače obravnavana. Ne rečem, da bo takoj odpravljena, ampak zagotovo sledi zaključek, da če je Hrvaška lahko z odprtim vprašanjem meje vstopila v zvezo Nato, lahko z nerešenim vprašanjem meje s Slovenijo vstopi tudi v EU," je poudaril hrvaški premier, ki je na novinarski konferenci po zaključku prvega hrvaškega vrha Nato v vlogi polnopravne članice nastopil skupaj s predsednikom Stipetom Mesićem.
"Gre za dve povezavi, ki se dopolnjujeta, ki delita skupne vrednote," je nadaljeval Sanader. Hrvaška si bo še naprej prizadevala za spoštovanje teh evropskih načel, je dodal.
Sanader je še pojasnil, da sta ob robu vrha na kratko nekaj besed izmenjala tudi s slovenskim premierom Borutom Pahorjem. Slovenskemu kolegu je zagotovil, da dogovor iz Mokric, da se bosta sestala, še velja. Po njegovem predlogu naj bi bilo to še v aprilu, na hrvaški strani, je pojasnil. Sicer pa jima je Pahor že v petek zvečer na uvodni delovni večerji čestital ob sprejemu Hrvaške v Nato, je povedal Mesić.
Hrvaška bo sicer vztrajala, da je potrebno hrvaška pogajanja z EU ločiti od reševanja vprašanja meje in da se meje ne riše politično, ampak v skladu z mednarodnim pravom, je dejal. "V Evropi ne sme biti dvojnih meril," je še poudaril. Če se držimo načel, na katerih sloni EU in na katerih je bila ta zveza ustanovljena, potem "tu zagotovo ni načel izsiljevanja; morala bi biti načela solidarnosti in sodelovanja", je še dodal.
O slovensko-hrvaškem sporu se je hrvaški politični vrh ob robu zasedanja Nata v Strasbourgu pogovarjal tudi z drugimi zavezniki, sta še povedala Mesić in Sanader. Mesić je pri tem izpostavil ameriškega predsednika Baracka Obamo, francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in nemško kanclerko Angelo Merkel. Sicer pa so se pogovarjali "s celim nizom" premierov in predsednikov članic Nata, ki so po Mesićevih besedah izrazili razumevanje za hrvaška stališča.
Sanader pa je pri tem še pozval novinarje, naj dopustijo, "da tudi diplomacija dela svoje". "Ne želimo sodelovati v javnem polemiziranju; pustite, da tiha diplomacija v zakulisju opravlja svoje delo. Tu smo zelo aktivni in moram reči, da imam dober občutek," je še dejal hrvaški premier.
Pahor meni, da je Hrvaška dobila opozorilo s strani Evropske komisije
Odpoved zadnjega srečanja Evropske komisije, Slovenije in Hrvaške je bilo "potrebno sporočilo Hrvaški, da se ona pogaja za članstvo v EU in da Hrvaška tokrat ni izpolnila pričakovanj Evropske komisije", je danes ob robu vrha zveze Nato v Strasbourgu dejal premier Borut Pahor. Pristopi Hrvaške in Slovenije so očitno še zelo različni, je ocenil.
Slovenija kot članica EU pa je po besedah predsednika slovenske vlade izpolnila pričakovanja Evropske komisije, ki se v imenu EU pogaja s Hrvaško, in dala formalna dopolnila k elementom posredovanja Evropske komisije.
"Ker Hrvaška tega v dogovorjenem času ni storila, je Evropska komisija, tako menim, čutila za potrebno, da opozori Hrvaško, da se pričakovanja izpolnjujejo na obeh straneh," je premier komentiral dejstvo, da je evropski komisar za širitev Olli Rehn ta teden odpovedal srečanje s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem.
Slovenija sedaj po Pahorjevih besedah pričakuje, da bo tudi Hrvaška odgovorila na pobudo evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna. "Želim si, da bi to storila, da bi potem lahko ugotovili, ali obstoji razumen kompromis, ki bi bil sprejemljiv za oba parlamenta in obe politiki," je dodal. Po odgovoru Hrvaške bo po njegovih besedah "verjetno lažje presojati, kje so možnosti za nadaljnje poti usklajevanja očitno še vedno zelo različnih pristopov glede reševanja zapletov pri pogajanjih Hrvaške z EU".
Na vprašanje, ali se je ob robu vrha zveze Nato o tem vprašanju pogovarjal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, je premier odgovoril: "Od najinega srečanja v začetku marca potekajo na ravni zunanjih ministrov in na najini ravni normalni in poglobljeni, intenzivni pogovori, ki se nadaljujejo." Na vprašanje, kdaj se bosta naslednjič dobila, ni želel odgovoriti.
"Vsem sogovornikom sem izrazil pripravljenost, da v okviru skrbi za naše nacionalne interese Slovenija pokaže dovolj prožnosti, da pride do položaja, ki bi bil sprejemljiv za obe državi," je o mednarodnih pogovorih dejal premier. "A to le znotraj okvirov našega nacionalnega interesa, kot jih lahko razberem iz pogovorov z vodilnimi politiki v Sloveniji, tako koalicijskimi kot opozicijskimi," je poudaril.
