Iz ameriških obveščevalnih služb prihajajo informacije, da je satelit zaznal izstrelitev dveh raket, katerima je sledila eksplozija. New York Times je objavil tudi videoposnetek, ki kaže svetlobno točko, ki se hitro premika navzgor, sledi eksplozija in nato se svetlobna točka začne premikati navzdol in deset sekund kasneje se sliši eksplozija na tleh.
Analitiki so že pred tem poudarili, da je na fotografijah trupa letala videti luknje, ki so jih povzročili delci rakete, ki jo je razneslo tik ob letalu, ameriški predsednik Donald Trump pa je v odzivu dejal, da »sumim, kaj bi se lahko zgodilo, tako kot sumijo tudi drugi. Mogoče je, da je nekdo na drugi strani naredil napako. Občutek imam, da se je zgodilo nekaj zelo groznega.«
Trudeau: Imamo vprašanja in hočemo odgovore
Med potniki na letalu je bilo 63 Kanadčanov (poleg njih še 82 Irancev, deset Švedov, štirje Afganistanci, po trije Nemci in Britanci ter dva Ukrajinca), saj je bil to povezovalni let iz Kijeva do Toronta. Kanadski premier Justin Trudeau je poudaril, da več obveščevalnih virov, tako kanadskih kot zavezniških, potrjuje, da je letalo sestrelila iranska raketa. Kar se je morda zgodilo pomotoma. »To zahteva natančno preiskavo dogodka, ki mora biti zanesljiva in pravična. Zelo pomembno je, da izvemo, kako se je lahko zgodila ta tragedija. Kanadčani, družine umrlih in jaz, imamo vprašanja in nanje hočemo odgovore.«
Oglasil se je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je sporočil, da ne izključujejo možnosti, da je ukrajinsko letalo nad Teheranom strmoglavilo zaradi rakete, a da to še ni potrjeno. Ponovil je še prošnjo, naj Iran pošlje vse potrebne informacije za temeljito preiskavo in napovedal, da se bo danes o strmoglavljenju pogovarjal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeem.
Iran zanika navedbe, da bi letalo lahko razstrelili prav oni. Kot so poudarili, je bilo »več notranjih in mednarodnih letov ob istem času na poti prek iranskega zračnega prostora na enaki višini 2440 metrov,« je zapisalo iransko ministrstvo za promet.
Iranski vladni predstavnik Al Rabiei je poročila označil kot psihološko vojno. »Vse države, iz katerih so bile žrtve, lahko pošljejo svoje predstavnike, tudi predstavnike Boeinga vabimo, da se nam pridružijo pri preiskavi črne skrinjice,« je dejal. Ameriški Nacionalni odbor za varnost v prometu je že v četrtek sporočil, da se bo pridružil preiskavi.
Preiskava bi lahko trajala leto ali dve
Kot so sporočili iz Irana, bodo črno skrinjico odprli v petek, za kopiranje podatkov iz nje pa da bodo potrebovali mesec ali dva. To bodo naredili sami, če bodo potrebovali pomoč, bodo zanjo prosili Rusijo, Kanado, Francijo ali Ukrajino. Za preiskavo bo predvidoma potrebno leto ali dve, je dejal Ali Abedzadeh.
V verjetnost sestrelitve verjame več ministrov držav članic EU
Več zunanjih ministrov držav članic EU je pred izrednim zasedanjem v Bruslju dejalo, da je zelo verjetno, da je ukrajinsko letalo s 176 ljudmi na krovu zadela iranska raketa. Vrstili pa so se predvsem pozivi k deeskalaciji in umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu.
Nemški zunanji minister Heiko Maas je glede strmoglavljenja potniškega letala v Iranu dejal, da je treba zaenkrat izhajati iz tega, da je šlo za grozno nesrečo, do katere pa je morda privedla pomotoma izstreljena protiletalska raketa. Ob tem je pozval k nujni temeljiti preiskavi, v kateri je treba pojasniti odgovornost. »Ničesar ne smemo pomesti pod preprogo, ker če bi to storili, bi lahko to postalo gojišče novega nezaupanja,« je opozoril.
Tudi zunanja ministra Nizozemske in Luksemburga sta menila, da je zelo verjetno Iran pomotoma sestrelil letalo. »Ta živčna vojna se mora končati,« je pozval luksemburški zunanji minister Jean Asselborn. Po njegovem je jasno, da je ta živčnost privedla do nesrečne sestrelitve letala.
Nizozemski zunanji minister Stef Blok pa je podobno kot Maas pozval k neodvisni preiskavi. Ob tem je Iran in ZDA pozval k zadržanosti, saj je pomembno, da obe strani pripomoreta k deeskalaciji.
Številni zunanji ministri držav članic so pozvali k umiritvi razmer tako v Iraku in Iranu kot v Libiji. To so namreč tri osrednje teme, ki jih bodo obravnavali na današnjem zasedanju.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je sicer pred zasedanjem le ocenil, da so razmere zelo zaskrbljujoče in da upa na strateško razpravo s predstavniki članic EU. STA