Tiskane izdaje
Bruseljski posvet, ki so ga v Pragi napovedali, še preden je Nicolasu Sarkozyju in Angeli Merkel uspelo objaviti skupno pobudo za sklic vrha o odpravljanju finančno-gospodarskih težav, naj bi omogočil »politično razpravo na najvišji ravni o okrepitvi sodelovanja med članicami Unije v boju proti krizi«, je namen srečanja pojasnil Topolanek. V prestolnici evrokracije sicer ne manjka pripomb, da je predsedujočega premiera k sklicu srečanja navdihnila odločitev Pariza o dodelitvi 6,5 milijarde evrov vrednega posojila proizvajalcema avtomobilov Renault in PSA (Peugeot-Citroën), ki so ga v Elizeju pospremili s Češki nevšečno željo po vrnitvi delokaliziranih obratov v Francijo. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso načeloma nima nič proti ukrepom članic za pomoč industriji, vendar morajo biti docela v skladu z načeli in pravili Unije, zato je praškega gosta podprl z besedami, da se »moramo boriti proti gospodarskemu nacionalizmu, notranjemu protekcionizmu ter vsem oblikam populizma in ekstremizma«. Francoski načrt pomoči bodo v Berlaymontu podrobno proučili, da bi ugotovili, ali spoštuje pravila konkurence na notranjem trgu.
Ob včerajšnji napovedi vrha je Barroso vzel v bran Topolánka, hkrati pa je okrcal Sarkozyja. »Francosko predsedstvo je bilo uspešno, zdaj pa je na vrsti Češka,« je dejal, potem pa pozval evropske državnike, naj pomagajo predsedujoči članici in institucijam Unije. Tudi obiskovalec ni ostal dolžan. Javne polemike »s prijateljem Sarkozyjem, ki močno škodi obema« - kar je bil očiten namig na padec priljubljenosti francoskega predsednika v domačih javnomnenjskih raziskavah - ne misli nadaljevati, zato ga bo »prihodnjič raje poklical«.
»Nekateri mislijo, da se je v času krize treba vkopati v domači regiji ali državi,« je poudaril Barroso, vendar takšna politika »prinaša nevarnost enostranskih reakcij«, s kakršnimi ima Unija izkušnje iz preteklosti. »Vsi voditelji držav ali vlad so pod velikim pritiskom različnih (gospodarskih) sektorjev, ki hočejo takojšnje odgovore, včasih celo čudežne rešitve, ki jih ne morejo dati.« Toda soliranje »bi bilo tragedija za Evropo«, zato se predsednik komisije zavzema za usklajeno akcijo, ki bo omogočila kar največ koristi vsem članicam skupnosti. Sredi kampanje za obnovitev bruseljskega mandata je Barroso nanizal nekaj nadvse impresivnih podatkov o doslej sprejetih ali napovedanih ukrepih za blažitev posledic krize.
»Če upoštevamo vse prvine fiskalnih spodbud«, ki so jih uveljavile članice Unije v okviru načrta gospodarskega okrevanja ter s pomočjo avtomatičnih stabilizatorjev, ki v kriznih časih omogočajo državam preseganje dopustne meje proračunskega primanjkljaja, »že doslej sprejeti ukrepi presegajo tri odstotke bruto proizvoda (skupnosti), po ocenah komisije pa se bodo v letih 2009 in 2010 povzpeli na najmanj 3,3 odstotka«, je dejal Barroso. In »če k temu dodamo še dokapitalizacije, injekcije kapitala v banke, se vrednost spodbud že zdaj vzpenja na 600 milijard evrov, kar priča o pomenu doslej sprejetih odločitev, čeprav ne moremo pričakovati, da bodo nemudoma učinkovale«.
Nicolasu Sarkozyju ni prizanesel niti češki kolega po funkciji Václav Klaus. »Vem, da bi bil rad stalni predsednik Unije,« je dejal češki državni poglavar, ni pa prizanesel niti Topolanku, češ da za dobro predsedovanje »ni nujno biti hiperaktiven in vsak konec tedna sklicati evropski vrh«.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
