Chávez ostro nad Bogoto

Bogota - Jezični venezuelski predsednik Hugo Chávez je v torek v svojem slogu odgovoril na kolumbijske obtožbe o domnevni pomoči, ki naj bi jo njegova vlada namenjala marksističnim gverilcem v zahodni sosedi. Neformalni voditelj južnoameriške politične levice je dan po tem, ko so oblasti v Bogoti sporočile, da so pred časom v napadu na oporišče uporniške skupine Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (FARC) zasegle protioklepne rakete švedskega proizvajalca, ki so bile pred tem del arzenala venezuelske vojske, napovedal odpoklic venezuelskega veleposlanika iz Kolumbije, obenem pa zagrozil s popolno zamrznitvijo diplomatskih in trgovinskih vezi s to državo.

Čeprav je medtem tudi Švedska potrdila, da so bile sporne rakete vrste AT-4 del pošiljke, ki jo je švedsko podjetje Saab Bofors Dynamics v osemdesetih letih prodalo Venezueli, Chávez kolumbijske obtožbe zavrača kot neutemeljene. Po njegovih besedah namreč ni prav nobenih dokazov, da zaplenjeno orožje izvira iz Venezuele. Farc da se zalaga z orožjem iz številnih držav, vključno z ZDA, Rusijo in Izraelom, zato je osredotočanje kolumbijskih obtožb zgolj na Caracas po mnenju venezuelskega predsednika »velika manipulacija«.

»Ukazal sem odpoklic veleposlanika iz Bogote in umik vsega diplomatskega osebja,« je Chávez v ostrem odzivu na kolumbijske očitke sporočil v torek med sejo vlade, ki jo je prenašala državna televizija. Obenem je zagrozil s popolno zamrznitvijo diplomatskih odnosov, če se bodo obtožbe o venezuelski podpori največji kolumbijski uporniški skupini nadaljevale, omenil pa je tudi možnost popolne ustavitve uvoza iz Kolumbije, ki bi ga nadomestili s krepitvijo menjave z drugimi trgovinskimi partnerji v regiji.

Odnosi med Venezuelo pod vodstvom Huga Cháveza, ki si prizadeva prek krepitve sodelovanja z regionalnimi levičarskimi voditelji oslabiti vpliv ZDA v regiji, in Kolumbijo kot najtesnejšo latinskoameriško zaveznico Washingtona so v zadnjih letih doživeli že več zaostritev, vrelišče pa so dosegli marca lani po bliskovitem napadu kolumbijske vojske na oporišče Farca na ekvadorskem ozemlju, v katerem je bil med drugim ubit drugi mož skupine Raúl Reyes.

Ekvador in Venezuela sta v odgovor na kolumbijski vdor pretrgala diplomatske stike z Bogoto in poslala vojsko na mejo s Kolumbijo, tamkajšnje oblasti pa so odgovorile z razkritjem vsebine računalniških diskov, ki so jih zaplenili upornikom in naj bi dokazovali povezave Caracasa in Quita s Farcom. Kolumbija in Venezuela sta kmalu zatem zgladili odnose, ki pa so jih še naprej kvarile občasne zaostritve zaradi Chávezovih kritik kolumbijskega »udinjanja« ZDA in obtožb Bogote o venezuelski podpori Farcovim gverilcem in sodelovanju v trgovini z mamili.

Razmere na severu Južne Amerike so se znova nevarno zaostrile pred dvema tednoma, ko je Kolumbija napovedala skorajšnjo sklenitev sporazuma z ZDA o uporabi najmanj treh oporišč na njenem ozemlju, iz katerih bo ameriška vojska izvajala operacije v okviru boja proti narkokartelom. Venezuelske in ekvadorske oblasti so krepitev ameriške vojaške navzočnosti v Kolumbiji že označile za grožnjo regiji, Chávez pa je v odgovor med drugim napovedal krepitev vojaštva na meji z zahodno sosedo.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela