Charles Taylor bi šel v Haag

Abudža/Adis Abeba – Nigerijske oblasti so potrdile, da je nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor izginil iz svojega bivališča v mestu Calabar na jugovzhodu države. Napovedali so preiskavo, ne vedo pa, ali je bil Taylor, ki ga je Nigerija gostila odkar je zavoljo pomiritve državljanske vojne sestopil s predsedniškega položaja v Liberiji leta 2003, ugrabljen ali je sam pobegnil. Nigerijski predsednik Olusegun Obasandžo je že ukazal aretacijo vseh varnostnikov v spremstvu Charlesa Taylorja.

Desmond de Silva, glavni tožilec posebnega sodišča za vojne zločine v Sierri Leone, je že takrat nigerijske oblasti posvaril, da utegne Taylor – eden treh najbolj iskanih vojnih zločincev v svetu - pobegniti. Taylor je prvi nekdanji afriški predsednik, ki se bo zaradi zločinov proti človeštvu zagovarjal pred sodiščem.

Taylorjevo izginotje je neugodna novica za nigerijskega predsednika, ki se bo v sredo v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, ki si je zadnje mesece vse glasneje prizadeval za sojenje nekdanjemu liberijskemu predsedniku.

Ta konec tedna so nigerijske oblasti sporočile, da bodo liberijskim oblastem omogočile aretacijo Taylorja, proti kateremu je sprožen mednarodni postopek zaradi zločinov proti človeštvu. Liberijske in ameriške oblasti so Nigeriji sporočile, da so oni dolžni predati obtoženca. Za to si je glasno prizadevala tudi nova liberijska predsednica Ellen Johnson-Sirleaf, v Nigeriji pa so še v ponedeljek zatrjevali, da Charlesa Taylorja ustrezno varujejo.

Charlesa Taylorja so leta 2003, tik preden je sestopil z oblasti, v 17. točkah obtožili podpore državljanski vojni v Sierra Leoneju, ki se je začela konec osemdesetih in trajala do leta 1995 – podpiral naj bi brutalno uporniško skupino Revolucionarna združena fronta v zameno za delež pri dobičkonosni trgovini z diamanti.

Leta 1989 je v Liberiji sprožil državljansko, leta 1997 je postal predsednik te države, leta 1999 pa se je v državi začela nova državljanska vojna, ki je trajala do leta 2003. V vojnah Sierra Leoneju in Liberiji je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.

Charles Taylor bi šel v Haag

Taylor naj bi bil po trditvah svojega duhovnega svetovalca pripravljen oditi na sojenje v Mednarodno kazensko sodišče v Haagu (ICC). Evangelist Kilari Anand Paul je v etiopski prestolnici Adis Abebi povedal, da bi se Taylor strinjal s sojenjem v Haagu ali v Liberiji, nikakor pa se ni pripravljen soočiti z obtožbami v Sierri Leone. "Naša prioriteta je poiskati politični azil za Taylorja," je dejal in dodal, da je naredil veliko napako, ko ga je pripeljal v Nigerijo. Po Paulovih trditvah naj bi ena država že ponudila azil, s Sirijo, Libijo, Venezuelo in Etiopijo pa se še dogovarja. Prva izbira evangelista je Etiopija kot zelo stabilna država. Paul naj bi se po lastnih navedbah v nedeljo sestal z etiopskim predsednikom.

Tožilstvo ICC Taylorjeve pripravljenosti na sojenje v Haagu ni želelo komentirati. Liberija in Sierra Leone sta sicer stranki sodišča in bi lahko zahtevali preiskavo, vendar tega ni storila nobena od njiju. Tudi sicer ni verjetno, da bi mu lahko sodili v Haagu, saj je obtožen za poboje, mučenja, plenjenje in posilstva v Sierri Leone v 90. letih prejšnjega stoletja. ICC pa sme namreč obravnavati le zločine, storjene po 1. juliju 2002, ko je bilo sodišče ustanovljeno, in zločine, ki jih država sama ne more ali noče preganjati. Taylor bi torej moral dokazati, da mu sodišča v Sierra Leoni in Liberiji nočejo ali ne morejo soditi.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan je izginotje bivšega liberijskega voditelja komentiral kot "izredno zaskrbljujoče".