Charles Taylor 
za enake vatle pred sodiščem

Haag - Kot nekaj novega se namreč sliši nasprotovanje temu sodišču, češ da gre za »obliko neokolonializma iz 21. stoletja« oziroma da se je v to sprevrglo obtoževanje njega. Sojenje se končuje, s temi besedami pa je postregel njegov britanski branilec Courtenay Griffiths med svojo sklepno besedo.

Triinšestdesetletni Taylor je doslej prvi afriški voditelj, ki se mora zagovarjati pred takšnim mednarodnim tribunalom, ukvarjati pa se mora tudi s tožbo, ki se nanaša na enajst primerov: ti med drugim vključujejo tudi umor, posilstvo in uporabo otrok kot vojakov med državljansko vojno v državi Sierra Leone, v kateri je bilo ubitih 120.000 ljudi. Podpiral je namreč tamkajšnje upornike med državljansko vojno, ki je trajala od leta 1991 do 2002. Obtožen je tudi oboroževanja in nadzora upornikov iz Revolucionarne združene fronte (RUF) med desetletnim terorjem nad civilisti, ki se je pogosto končal tako, da so žrtvam porezali ude, s posiljevanjem in umori pa terorizirali prebivalce. Po pričanjih manekenke Naomy Campbell in filmske igralke Mie Farrow avgusta lani pa ga bremenijo tudi prodaje tako imenovanih krvavih diamantov, da bi upornikom lahko nabavil orožje.

Odvetnik Griffiths je poskušal vključiti tudi trenutne razmere, ko je v sklepnem nastopu omenil, da bi moralo biti enakomerno porazdeljeno tudi prizadevanje, da se kaznuje slabo. Začuden se je vprašal, zakaj še niso začeli soditi libijskemu polkovniku Gadafiju, in nato pripomnil, da verjetno zato, ker si je nekdanja britanska vlada še pod premierom Tonyjem Blairom prizadevala uveljaviti svoje ekonomske interese v Libiji.

Obramba si prizadeva prikazati Taylorja kot tistega, ki si je zelo poskušal zagotoviti mir, in to na zahtevo lokalnih sil. Sojenje bi se moralo po napovedih končati že januarja, vendar se je zavleklo zaradi pravnih zapletov, češ da so se pojavili novi dokazi. Sodišče je sicer zaslišalo več kot sto prič, sojenje pa poteka že dlje kot tri leta. Kot ga je pred kratkim opisal BBC, gre pri Taylorju za »frustriranega šovmena«, ki si je najbolj želel biti bleščeč afriški državnik, nazadnje pa je pred mednarodnim kazenskim tribunalom končal zaradi svoje vloge v državljanski vojni v sosednji državi. Že leta 1999 so ga v Združenih narodih obtoževali tihotapljenja diamantov. Aretirali so ga leta 2006 v prisilnem eksilu v Nigeriji.