Tiskane izdaje
Še danes, leto dni po tragičnem dogodku in kasnejšem še bolj nepredstavljivem divjanju skrajnih desničarjev, vse okoliščine niso razjasnjene. Je policija zatajila, ko je podcenila potencial razjarjenih množic? Je to bil načrtovan lov na ljudi z migrantskimi koreninami in begunce? Je 9,5-letna sicer še ne pravnomočna zaporna kazen za uboj Daniela H., ki naj bi ga zakrivil sirski begunec, dovolj visoka ali morda previsoka (domnevnega sostorilca iz Iraka policija še išče)? Gotovo je le to, da se je mesto zaradi uboja in dogodkov, ki so sledili, polariziralo. Migranti in begunci v mestu pričajo o povečanem rasizmu in sovražni nastrojenosti, na drugi strani so meščani, ki jih je dogajanje prizadelo, bolj aktivni pri organizaciji protirasističnih dogodkov. Ob obletnici umora Daniela H. so njegovi svojci vse pozvali, naj njegove smrti ne instrumentalizirajo za rasistično nasilje.
Lov na migrante
A kako spraviti duha rasističnega nasilja v steklenico? Letos so v mestu preventivno odpovedali festival, saj da se ga je zaradi lanske tragedije oprijel neprimeren sloves. Organizatorji so se zbali, da bi skrajni desničarji lahko izrabili festival za lastne interese. A že leta 2017 so ga morali zaradi nasilja med udeleženci predčasno končati. Zdaj prihajajo na dan informacije o rasističnih izgredih po uboju Daniela H. Kot kaže, so skrajneži organizirano odšli na lov za tujci. To je pokazala kriminalistična preiskava, do katere izsledkov so se dokopali v Süddeutsche Zeitungu ter na televizijah WDR in NDR. Skrajneži so s sms-sporočili pozivali k lovu na migrante tistega dne, ko je javnost izvedela, da naj bi bil za smrt Daniela H. odgovoren sirski begunec.
V tednih, ki so sledili, so skrajneži razgrajali po mestu, vdirali v stanovanja in razbijali gostilne ter pretepali ljudi, ki so bili videti kot tujci. Policijo so mnogi obtožili, da ni bila dovolj pripravljena in ni bila sposobna ustaviti nasilje. Videoposnetki, ki so zakrožili po spletu, so pretresljivi. Zaradi enega takšnega posnetka, ki je nastal v prvih dneh po uboju, je moral zapustiti delovno mesto tudi predsednik nemške notranje varnostne službe Hans-Georg Maaßen. Izjavil je namreč, da na posnetku, na katerem je skupina skrajnežev lovila migrante, v njegovi agenciji niso našli dokazov, da je to bil lov iz sovraštva, in da je videoposnetek neverodostojen. Izjava je bila tudi v neposrednem nasprotju z izjavo kanclerke Angele Merkel, ki je dejala, da so v Chemnitzu skrajni desničarji dejansko izvajali lov na migrante. Maaßen je moral zaradi zgražanja v javnosti in razdora v vladi zapustiti položaj, letos pa je sredi volilne kampanje v Saški napovedal, da se ne bo več potegoval za položaj v deželnem parlamentu.
Mestne oblasti so ob obletnici tragičnega dogodka z zaskrbljenostjo dejale, da si ne želijo, da bi bilo mesto poslej znano le po tem. Razmere so se od takrat umirile. Ob obletnici tragičnega dogodka je gibanje Za Chemnitz organiziralo proteste, na katerih se je od napovedanih približno 1000 udeležencev zbralo manj kot 500. Hkrati so po mestu potekali dogodki z nasprotnim sporočilom. Skrajno desni stranki AfD se v mestu na prihajajočih volitvah v deželni parlament obeta 24 odstotkov glasov. To je toliko kot na zveznih volitvah leta 2017. Stranka torej dogodka, vsaj če verjamemo javnomnenjskim raziskavam, ni izrabila v svojo korist. Zmaga se s 30 odstotki obeta CDU.
