Chirac zaradi suma korupcije na zatožno klop

Slovel je kot nedotakljiv. V svetu politike je bil poznan pod vzdevkom »buldožer«, v javnosti kot priljudni goljuf. Ima eno najdaljših političnih karier v Evropi, s pomočjo katere se je dolgo izmikal obtožbam na svoj račun, toda nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac bo naposled le sedel na zatožno klop - in to v isti sodni dvorani, v kateri so na smrt z giljotino obsodili francosko kraljico Marijo Antoinetto.

Objavljeno
07. marec 2011 16.06
Ma. Ja., delo.si
Ma. Ja., delo.si
Paiz - V Franciji se je danes začel proces proti nekdanjemu predsedniku Jacquesu Chiracu - in še devetim osumljencem -, obteženemu, da je v času županovanja v Parizu, še preden je postal predsednik države, zlorabil javna sredstva. Na prvi dan sojenja v natrpani sodni dvorani v središču Pariza Chiraca ni bilo - na sodišču bi se moral prvič pojaviti jutri -, saj je bil današnji dan namenjen zgolj proceduralnim zadevam.

Tožilci so si desetletja prizadevali, da bi Chiraca zaradi vrste korupcijskih škandalov, s katerimi ga povezujejo, prepeljali pred roko pravice, vendar pa ga niso nikoli obsodili. Edine obtožbe, ki so še ostale, letijo na račun domnevne zlorabe sredstev iz pariške blagajne. Chirac je tako obtožen, da si ji izmislil prevaro, s katero je prijatelje, ki so delali za njegovo politično stranko, plačeval za delo, ki ni bilo v interesu mesta, ampak je pripomoglo k njegovi izvolitvi na predsedniških volitvah leta 1995. Za to sojenje so skupaj sicer sestavili dva primera: v prvem primeru je Chirac obtožen poneverbe in zlorabe zaupanja, v drugem pa konflikta interesov.

Chirac je v času predsedovanja med letoma 1995 in 2007 užival imuniteto, toda primer, zaradi katerega so že obsodili zunanjega ministra Alaina Juppeja, ga je naposled dohitel. Juppe, sicer Chiracov tesen zaveznik, je bil leta 2004 obsojen na 14-mesečno pogojno zaporno kazen in enoletno prepoved delovanja v politiki, vendar pa ga je francoski predsednik Nicolas Sarkozy pred dnevi kljub omadeževanemu ugledu imenoval za zunanjega ministra.

Oseminsedemdesetletni Chirac, ki je svetovni javnosti najbolj znan po svojem nasprotovanju ameriški invaziji na Irak leta 2003, vpletenost v izplačila zanika, njegovi odvetniki pa procesu pripisujejo politično motiviranost. Kot piše spletni portal britanske BBC, mu v teoriji grozi desetletna zaporna kazen in globa v višini 150.000 evrov, toda številni pravni strokovnjaki menijo, da je možnost za zaporno kazen zelo majhna.

Chirac je prvi nekdanji vodja Francije, ki mu po maršalu Philippu Petainu, vodji kolaboratorskega režima, ki so ga po drugi svetovni vojni obsodili zaradi izdaje in izgnali iz države, sodijo zaradi kriminalnih dejanj. Proces so sprožili kljub temu, da se je glavni tožnik - mesto Pariz - umaknil iz tožbe. Pariz se je iz postopka sicer umaknil po tem, ko je z nekdanjim predsednikom in vladajočo stranko UMP dosegel poravnavo v vrednosti 2,2 milijona evrov.

Proces na Chiracovo priljubljenost med Francozi ni bistveno vplival. Kljub upadu podpore v zadnjih letih predsedovanja raziskave javnega mnenja kažejo, da se je njegova priljubljenost po odhodu s položaja znova močno zvišala. Toda v Parizu krožijo govorice o njegovem krhkem zdravju. Po tem, ko je zapustil Elizejsko palačo, je menda trpel za depresijo, pred kratkim pa so se pojavile še govorice, da boleha za alzheimrjevo boleznijo. Njegova soproga Bernardette je te navedbe sicer zanikala, kljub temu pa priznala, da ima nekdanji francoski predsednik težave s hojo in sluhom, včasih pa tudi s spominom.