Čigave so kosti matere Tereze?

Tirana/New Delhi - Albanci goreče častijo svojo znamenito rojakinjo. Leta 2003 so dan, na katerega je bila mati Tereza proglašena za blaženo, razglasili za nacionalni praznik. Ime katoliške redovnice, ki je leta 1997 umrla v Kalkuti, odtlej nosi tudi letališče v prestolnici Tirani. Nagrado, ki je poimenovana po materi Terezi, ustanoviteljici novega katoliškega reda z imenom Misijonarke ljubezni, v večinsko muslimanski Albaniji podeljujejo večinoma socialno angažiranim osebnostim. Tudi v sosednji Makedoniji je najti številne spomenike v čast in spomin nobelovi nagrajenki za mir. Kajti tam, v današnji makedonski prestolnici Skopju, se je leta 1910 v katoliški družini albanskega rodu rodila Anjezë Gonxhe Bojaxhiu, kasnejša mati Tereza.

Okoliščina, da posmrtni ostanki njihove nacionalne junakinje leže v oddaljeni Indiji, kamor je Anjezë Gonxhe Bojaxhiu odpotovala leta 1929 po naročilu irskega reda nun, ki mu je tedaj pripadala, marsikateremu albanskemu patriotu ne dovoljuje mirnega spanca. Zato je bil albanski premier Sali Berisha lahko prepričan, da uživa podporo številnih svojih rojakov, ko je pred tremi tedni napovedal skorajšnjo vrnitev posmrtnih ostankov matere Tereze v Albanijo. Ti naj bi tja prispeli natanko za 100. obletnico rojstva matere Tereze, torej 26. avgusta prihodnje leto. Tirana je o tem menda že pričela pogajanja z indijskimi oblastmi, je zagotovil premier Berisha, in jih bo v nameri, »da bi posmrtne ostanke matere Tereze vrnila domov, še pospešila«.

Albansko-indijska pogajanja, o katerih Indijci nič ne vedo

Na oddaljeni indijski podcelini je albanska zahteva sprožila predvsem osuplost in ogorčenje. Konec koncev ima mati Tereza v indiji status kulturne dobrine. Vsak šolarček zna na izust povedati zgodbo njenega življenja, ki pripoveduje o tem, da je mati Tereza na enem od svojih sprehodov po Kalkuti uzrla svojo božjo poklicanost, ki je bila v tem, da pomaga revnim in pomoči potrebnim. Doživetje je mati Tereza v svojem dnevniku opisala kot mistično srečanje z Jezusom. On naj bi ji zapovedal, naj se odpove vsemu in mu sledi v tamkajšnja barakarska naselja. Odtlej je mati Tereza živela tam, med najbolj revnimi med revnimi.

Toda ker Indija doslej ni prejela nobene uradne prošnje za izročitev posmrtnih ostankov beatificirane redovnice Albaniji, in ker o tej zadevi ne potekajo nikakršna pogajanja med indijskimi in albanskimi oblastmi, je v Indiji mogoče vsepovsod občutiti predvsem nerazumevanje. Mati Tereza je bila indijska državljanska, se je s kratkim in suhoparnim sporočilom odzvalo indijsko zunanje ministrstvo. »Počiva v svoji lastni državi, na svoji zemlji,« je lapidarno dodalo.

Kosti kot povod za spopad na treh frontah

Toda medijsko razburjenje, ki ga je albanska zahteva sprožila v Indiji, je kmalu pljusknilo tudi na strani svetovnega tiska. Kosti beatificirane redovnice utegnejo kmalu postati predmet »sovražnega spora na treh frontah« med Albanijo, Indijo in Makedonijo, je nedavno mračnjaško prerokoval britanski časnik Times. O zadnjem počivališču svetnice v nebesih se je na Zemlji razvila »diabolična diskusija«, je medcelinski spor o posmrtnih ostankih blažene redovnice ne brez teatraličnih podtonov komentirala ameriška televizijska postaja CNN.

Medtem ko se katoliki v Indiji že pripravljajo na množične demonstracije proti morebitni izročitvi posmrtnih ostankov matere Tereze, si na drugi strani sveta, v Tirani, premier Sali Berisha prizadeva, da bi nekoliko umiril svojo prenagljeno »skeletno ofenzivo«. Njegovo prošnjo za vrnitev posmrtnih ostankov v Albanijo so vodili, kot je pojasnil Berisha, predvsem »humanitarni razlogi«; kajti vsak človek zasluži, da »počiva ob materi«. V nasprotju s tem analitiki prej domnevajo, da so Berisho bolj kot skrbi za poslednje počivališče njegove najbolj znane rojakinje vodili precej bolj posvetni motivi - tisti, ki so povezani z njegovim medijskim imidžem, piše Die Welt.

Berisha je »manično« obseden od tega, da mora biti vsak dan navzoč v medijih, njegovo ravnanje razlaga Ermal Hasimja, nekdanji Berishev svetovalec. Vsekakor je Berisheva prošnja, ki nima prav nobenega izgleda, da bi bila kdaj koli uslišana, po mnenju Ermala Hasimja »potencialno manj problematična« kakor spor, ki bi ob morebitni dejanski vrnitvi posmrtnih ostankov matere Tereze utegnil izbruhniti med Albanijo in Makedonijo, saj se je mati Tereza, ne nazadnje, rodila v Skopju. Kajti ta spor bi v Evropi znova oživil vtis, da je »ljudem na Balkanu več do simbolov, kakor do njihovega vsakdanjega kruha«.