Tiskane izdaje
Po besedah ciprskega zunanjega ministra Nikosa Kristodulidesa odziv EU na kršitve človekovih suverenih pravic držav članic ali temeljnih vrednot ne more biti »à la carte«, temveč konsistenten. Unija je že avgusta napovedala, da bo vpeljala sankcije proti več kot 20 osebam, vpletenim v prevare na predsedniških volitvah in nasilje nad protestniki v Belorusiji. Takšne sankcije zadevajo prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v Uniji. Proti podpornikom režima Aleksandra Lukašenka so bile v preteklosti že sprejete.
Izboljšanja ni
Več članic se je strinjalo, da bi moral biti na seznamu za sankcije tudi Lukašenko. Doslej ga ni bilo. Tudi slovenski zunanji minister Anže Logar je ugotavljal, da je čedalje več držav članic med zagovornicami uvrstitve predsednika na seznam. Ali bi bila med njimi lahko Slovenija, po zasedanju ni hotel povedati. V razpravah je bil eden od argumentov proti temu, da bi s takšno odločitvijo otežili iskanje politične rešitve. »Ugotoviti moramo, da se položaj v zadnjih tednih ni izboljšal. Nasilje, ki ga Lukašenko izvaja nad mirnimi demonstranti, je nesprejemljivo,« je povedal nemški zunanji minister Heiko Maas.
Vprašanja odločitve o potrditvi seznama in sankcijah uradno ni bilo na dnevnem redu. Ker se veleposlaniki držav članic niso že prej uskladili, so lahko ministri le razpravljali o tej temi. Vprašanje bo obravnavano na izrednem vrhu EU konec tedna. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je lahko le ugotavljal, da sankcije niso bile sprejete, četudi obstaja politična volja; to pa spodkopava verodostojnost EU. »Verjamem, da bo politična odločitev sprejeta na vrhu,« je ocenil vodja slovenske diplomacije Logar.
Zajtrk z belorusko opozicijsko voditeljico
Ministri so se pred zasedanjem na zajtrku srečali še z belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko. »Tega ne bi smeli razumeti kot vpletanje v notranje zadeve,« je visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell odgovoril na kritike iz Minska in Moskve. Unija sicer ne priznava Lukašenkove legitimnosti, saj so bile volitve ponarejene. Borrell je primerjal položaj z Nicolásom Madurom v Venezueli. Prej so ga v Uniji priznavali za legitimnega predsednika in pozneje ne več. Unija je zahtevala poštene volitve v Belorusiji pod nadzorom Ovseja, o svoji prihodnosti pa morajo odločiti prebivalci Belorusije. »Nimamo skrite agende,« je pojasnil Borrell.
Nasprotniki sprejetja sankcij proti Turčiji, med njimi je Nemčija, ki v drugi polovici leta predseduje svetu EU, se bojijo, da bi strožji ukrepi proti Ankari lahko negativno vplivali na diplomatsko posredovanje. Ravnanje Cipra je znova odprlo vprašanje zahtevanega soglasja v zunanjepolitičnih odločitvah EU. V zadnjem času so se spet začele razprave o njegovi delni odpravi. To je za področji človekovih pravic in izvajanja sankcij prejšnji teden v govoru o stanju v Uniji predlagala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Pri sprejetju sankcij za kršitve embarga Združenih narodov na prodajo orožja Libiji ni bilo zapletov.
