Tiskane izdaje
Kako se vam je porodila zamisel o čiščenju države? Med brskanjem po spletu, hojo ali kolesarjenjem v naravi?
Resnično mi je bilo dovolj tega, da nastajajo vedno novi kupi odpadkov na podeželju. Veliko tečem in kolesarim in zelo uživam v gozdu. Saj veste, vsa ta pristna lepota gozda okrog vas, tišina, drevesa, včasih srna, nenadoma pa ob poti plastična vrečka, nabito polna s končnim rezultatom naše ogromne potrošniške mašinerije. To sem čutil kot nasilen vdor v moj zasebni, intimni prostor. Počutil sem se nemočen, začutil sem jezo. Te smeti so v posmeh civilizaciji. Znamo poleteti na Luno, a se namesto tega utapljamo v smeteh. Ugotovil sem, da se smeti množijo, čeprav sam ravnam tako, da je smeti čim manj. O tem sva se pogovorila z mojim starim prijateljem Toomasom Trapidom, potem pa sva se srečala še s Kadri Allikmäe. Toomas je opisal svoje sanje o čisti državi v petih letih. Jaz sem čutil, da tako ne bo šlo, a veste, ko smo že imeli v mislih čiščenje države, je bilo nujno treba najti rešitev. Ugotovil sem, da je edina rešitev, če vsi hočemo čisto državo. Vsi v Estoniji. Tako močno, da nas nič ne bi moglo ustaviti. Da bi lahko presegli birokracijo, pomanjkanje denarja in pravih predpisov. Da bi lahko naredili dan praznovanja za vsakogar. Takrat se je rodila zamisel za Let's Do It [Naredimo to oziroma pri nas Očistimo Slovenijo v enem dnevu].
Kaj počnete v preostalem času? V katerem poslu ste? Je vaše podjetje tudi usmerjeno v varovanje narave?
Že leta delujem v računalništvu. Zdaj se ukvarjamo z rešitvami za trajnostni mestni promet. Za to delo imam sicer vedno manj časa. Sem v estonskem skladu za naravo, čeprav nisem ekolog. Ločujem odpadke. Hodim, ne vozim se veliko z avtomobilom. V trgovino grem s platneno, ne plastično vrečko. Zadovoljstvo mi daje to, da manj porabim in manj smetim.
Se tudi vam zdi, da se mladi v teh časih počutijo čedalje bolj odtujeni in izolirani, zato potrebujejo take akcije in nekaj smisla v življenju?
Gotovo je hiter tehnološki razvoj odtrgal človeštvo od bistva, od tega, kar resnično smo. Živa bitja s čistimi čustvi ljubezni in sovraštva, obžalovanja in sreče. Danes si je težko predstavljati kristalno čisto vodo, ko pogledamo naše reke. Vedno teže je na tem planetu najti pristno naravo. S kopanjem in kurjenjem fosilnih goriv izgubljamo zelo dragocen del našega življenja. Življenje preživljamo za računalniki in v avtomobilih, ne z ljudmi. Ne ljubimo, pravno se zavezujemo in pravno rešujemo težave z drugimi. Pridobili smo vso to tehnološko mogočnost, ki jo potrebujemo za spremembo, zakaj se torej ne bi spremenili? Čistilna akcija je morda ena od poti za ustvarjanje občutka povezanosti, prvi korak. Način za dosego take mentalne moči, kot jo bomo potrebovali za spremembo našega sveta na bolje. Lahko začnemo s preprostimi stvarmi, očistimo za začetek svojo državo. Na srečo mladi ljudje to čutijo.
Je akcija izpolnila vaša pričakovanja in spremenila vsakdanje navade ljudi?
Ne vidim v notranjost ljudi, vidim pa to, kar so naredili. Seveda so še taki, ki jih okolje ne zanima, vendar jih je veliko manj kot prej. Najpomembneje pa je, da vsi vemo, da je življenje v čisti državi mogoče. To je naša skupna odločitev. Zato smo potrebovali vse ljudi za delitev naših sanj. Želja živeti v čistem okolju je bistvena. Na nekdanja črna smetišča smo postavili več kot tisoč tabel. Sosedske straže so dejavne, okoljska inšpekcija opazuje. Zbiranje smeti je bolje organizirano. Vse to skupaj pomaga pri spremembi navad ljudi. Najprej pa je seveda treba državo počistiti.
Kako ste se soočili z dejstvom, da ste nenadoma postali svetovno znani?
Dobil sem več elektronske pošte v angleščini. Spoznal sem veliko krasnih novih prijateljev, tudi slovensko ekipo, ki pripravlja akcijo pri vas. Več sem potoval po svetu. Nasploh pa sem zelo vesel, da lahko pomagam.
Kako pomembna je podpora ustanov, politikov, ministrov, županov, vojske ...?
Najtežja naloga je bila sodelovati z lokalnimi oblastmi brez obtoževanja. Vedno lahko za razmere kriviš nekoga in pogosto se kaže tudi potreba po tem, vendar tako ne prideš nikamor. Veliko je bilo hoje od vrat do vrat. Prepričevanje prvih partnerjev, da obstajamo in imamo resen namen, ni bilo preprosto.
Je pomagalo, da ste znani podjetnik?
Pomagalo je pri prepričevanju prvih nekaj ljudi, ki so bili resnično dobri, pošteni in delavni in ki so prepričali še druge. Nisem vlekel vrvic in nisem sklepal kupčij. Vse je bilo v odkritem osebnem pogovoru, kaj lahko vsak stori.
Estonija je ostala čista. Ali bo treba pripraviti še kakšno podobno akcijo?
Letos bomo imeli spet državni dogodek Let's do it, vendar bo le del namenjen čiščenju smeti. Bolj bo posvečen gradnji skupnosti in vrnitvi h koreninam. Za ohranjanje navade je potrebnega bistveno manj truda kot za njeno ustvarjanje. Lokalne skupnosti ob tem seveda opravljajo redne pomladne čistilne akcije.
Koliko več ljudi je obiskalo Estonijo zaradi akcije? Koristi čistilne akcije bi lahko bile celo večje, kot ste jih navedli v videu, ki je obšel svet.
O tem nisem nikoli razmišljal. Lahko pa bi imela tudi tak učinek, zagotovo.
Bi bilo mogoče tako akcijo izvesti brez sodobne tehnologije?
Tehnologija je povzročila te težave, zato si ne predstavljam realistične rešitve brez nje. Verjetno pa bi bilo to mogoče tudi brez tehnologije, če bi vsi dovolj verjeli, se mi zdi.
Kako pomembno je pospraviti vse odpadke s kakega smetišča? V Sloveniji bodo ostali kupi gradbenih odpadkov.
Mi nismo odstranjevali gradbenih odpadkov. Kamen je kamen, lahko ostane, kjer je, mogoče ga je prekriti. Gospodinjske aparate in gume smo začeli zbirati na velike kupe. Za odvoz smo se dogovorili z več podjetji. Minilo je kar nekaj mesecev, preden so pospravili vse. Veliko je bilo logističnih težav. Sicer je na dan akcije smotrno vse take odpadke zložiti v večje kupe, da jih kasneje lahko pospravijo s stroji.
Ste se morebiti udeležili katere od ponovitev akcije v drugih državah? Koliko se jih je že zgodilo?
Sodeloval sem na lanski akciji v Latviji. Doslej so akcijo na državni ravni ponovili v Litvi in na Portugalskem. Pilotne čistilne akcije pa smo imeli v Bangaloreju in New Delhiju v Indiji. V Romuniji bodo akcijo izpeljali 25. septembra, naslednji dan pa naša ekipa v New Delhiju načrtuje čiščenje celotnega glavnega mesta Indije. Prve korake izvaja tudi ekipa v Srbiji, pogovarjamo se z ljudmi v Sao Paulu in Riu de Janeiru v Braziliji in tako naprej. Kdor koli lahko pomaga, je zelo dobrodošel.
Zakaj to zares delamo?
Zares seveda ne gre le za pospravljanje smeti iz gozdov, kjer so se nabirale dolga leta po vsem svetu. To je le prva stopnja čiščenja. Pomembnejše je upanje, ki ga dajemo ljudem. Ko smo združeni v taki akciji, se vibracije razširijo in upanje zraste. Upanje, da lahko očistimo tudi oceane. Upanje, da bodo sledile tudi vlade in industrija ter da se bo začela zelena prenova gospodarstva. Mogoče bomo v postopku združevanja naših prizadevanj odkrili celo to, da čiščenje okolja, ki nas obkroža, krepi človečnost znotraj nas in nas tako čisti tudi znotraj. ∙
Iz Sobotne priloge
