Članstvo v EU je zgodovinski cilj

Beograd – Poslanci srbske skupščine so podprli novo, rekonstruirano vlado. Premier Mirko Cvetković je navedel, da bodo prednostne naloge vlade v celoti posvečene čim hitrejšemu vstopu Srbije v EU, ohranitvi Kosova v okviru Srbije, razvoju gospodarstva in izboljšanju življenjskega standarda državljanov, razvoju socialno odgovorne države in solidarne družbe, boju proti kriminalu in korupciji ter celovitemu sodelovanju s haaškim sodiščem. Opozicijske stranke rekonstrukcije vlade niso podprle, ekonomisti pa so opozorili, da so prioritete vlade enake kakor pred poltretjim letom.

Mirko Cvetković je poudaril, da je Srbija v preteklih dveh letih in pol naredila velik korak k polnopravnemu članstvu v Evropski uniji, vlada pa bo nadaljevala načrtovane reforme, pri čemer bo ukrepe še naprej usklajevala z evropsko komisijo. Cvetković je označil članstvo Srbije v EU za zgodovinski cilj, vlada pa bo izpolnila najpomembnejšo nalogo, ki so ji jo zaupali državljani, ko bo Srbija pridobila status kandidatke, ki je najpomembnejši pogoj na poti do uresničitve tega cilja. Srbski premier je dejal, da sta visok standard in kakovost življenja ljudi v članicah Unije ključna razloga, ki nazorno pojasnjujeta, zakaj je tako za vlado kot za celotno Srbijo članstvo v EU najboljša alternativa.

Vlada si poleg temeljnega cilja, to je članstva v EU, prizadeva tudi za dobre odnose z državami v regiji in z najvplivnejšimi državami sveta, kakor so ZDA, Rusija in Kitajska. Po njegovem je s Srbijo, ki je postala osrednja država regionalnega sodelovanja, izpolnjen osnovni pogoj za stabilnost in dolgoročni razcvet v tem delu Evrope. Sklenil je z zagotovilom, da vlada nikoli ne bo priznala neodvisnosti Kosova in Metohije, poskušala pa bo po mirni in diplomatski poti ter z dialogom priti do rešitve kosovskega vprašanja, ki bo omogočila zgodovinsko spravo med srbskim in albanskim narodom.

Cvetković je opozoril, da je vladi uspelo zmanjšati posledice globalne gospodarske krize in ohraniti stabilnost, vendar bo nova, rekonstruirana vlada morala povečati zaposlenost in življenjski standard vseh državljanov ter olajšati socialne težave najbolj ogroženega sloja prebivalstva. V ta kontekst sodi tudi učinkovit sistem boja proti vsem oblikam korupcije in kriminala, pri čemer je Cvetković poudaril zakon o odvzemu premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji. Po njegovem za več kot 300 milijonov evrov odvzetega premoženja dokazuje, da gre za učinkovit mehanizem v boju proti vsem oblikam kriminala.

Cvetković je zagotovil, da bo vlada dosledno spoštovala mednarodne obveznosti in sklenila sodelovanje s haaškim sodiščem s predajo zadnjih dveh haaških ubežnikov Ratka Mladića in Gorana Hadžića.

V ospredju država 
in ne stranke

Srbski predsednik Boris Tadić pričakuje, da bo rekonstruirana vlada delala timsko in veliko učinkoviteje ter da bo ponudila otipljivejše rešitve za gospodarske probleme. Po njegovem prepričanju se premier in ministri zavedajo resnosti položaja, kljub temu pa jih je pozval, naj hitreje rešujejo probleme ljudi, ker bodo na koncu mandata odgovarjali za svoje delo izključno državljanom Srbije. Zato pričakuje tudi od voditeljev vladne koalicije, da se bodo v prvi vrsti zavzemali za državne in ne za ozke strankarske interese. Kakor je še poudaril, so dobili ministri, ki jih je potrdil parlament, priložnost, da delajo za lastno državo in njene državljane, ne pa za svoje stranke ali zase osebno.

Poslanci so konec prejšnjega tedna potrdili zakon, ki je omogočil rekonstrukcijo vlade. Tako bo imela po novem 17 namesto dosedanjih 24 ministrstev in 21 članov. Skupščina je v ponedeljek sprejela še odstop 14 ministrov, ki so ostali brez resorja ali pa jim je bil dodeljen nov resor. V poznih nočnih urah je nato za rekonstrukcijo vlade glasovalo 129 poslancev vladajoče koalicije, proti je bilo 19 poslancev DSS (Demokratske stranke Srbije Vojislava Koštunice), medtem ko poslanci Srbske napredne stranke, Nove Srbije, Srbske radikalne stranke in Liberalnodemokratske stranke niso glasovali. Poslanci opozicije so v razpravi v glavnem kritizirali rezultate dela dosedanje vlade, izrazili pa so tudi dvom o sposobnostih in strokovnosti članov rekonstruirane vlade.

Urednik časnika Ekonomist Milan Čulibrk meni, da manjkajo konkretni ukrepi, ki naj bi jih sprejela vlada za povečanje zaposlenosti in izboljšanja življenjskega standarda, pri čemer se postavlja tudi vprašanje, kaj je vlado oviralo doslej, da ni dosegla predvidenih ciljev. V tej zvezi je opozoril, da ni nihče proti povečanju proizvodnje v kmetijstvu in industriji ter rasti izvoza, plač in pokojnin, vendar za vse to na eni strani ni denarja, na drugi pa ni lahkih in hitrih rešitev. Sklenil je z ugotovitvijo, da je vlada že porabila dve leti in pol, ne da bi kar koli naredila. Ekonomist Miodrag Zec je opozoril, da brez predlaganih konkretnih ukrepov ni mogoče oceniti, ali je terapija dobra. Srbsko ekonomsko politiko je primerjal z bolnikom z zelo visoko temperaturo, ki je zaradi napačnih zdravil dobil vnetje ledvic, namesto da bi mu znižali temperaturo.