Clintonova in Obama na nož

Washington - Medtem ko se demokratska predsedniška kandidata Hillary Clinton in Barack Obama držita vzvišeno, sta se njuna volilna štaba zapletla v prvi odmevnejši dvoboj pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, do katerih je še skoraj dve leti. Vzrok za spor je lastnik hollywoodskega studia Dreamworks David Geffen, ki je izjavil, da Clintonova ne prinaša nič novega in kvečjemu vnaša razdor med ameriške volivce.

Geffenova izjava kolumnistki New York Timesa Maureen Dowd je volilni štab Clintonove hudo zbodla, saj je pred leti trdno podpiral kampanjo njenega moža Billa Clintona, za katerega je zbral 18 milijonov dolarjev in za nagrado dvakrat prespal v Lincolnovi spalnici Bele hiše. Geffen je bil tudi eden od hollywoodskih mešetarjev, ki so senatorju iz Illinoisa Obami v torek priredili veličasten sprejem in zanj zbrali 1,8 milijona dolarjev za kampanjo.
Volilni štab Clintonove je nemudoma napadla Obamo, naj vrne denar, ki ga je dobil od človeka, ki vnaša razdor med demokrate. Volilni štab Obame pa je odgovoril, da se ne želi vpletati v prepire Geffena in Clintonovih, ki jih je pred časom trdno podpiral in za nagrado spal v Beli hiši. Za demokrate je sicer podpora Hollywooda izjemno pomembna, saj je samo tam mogoče na enem mestu najti dovolj premožnih levičarjev, ki imajo dovolj denarja. Drugi bogataši so večinoma na strani republikancev.

Obama se je v torek sprehajal med volivci zvezne države Iowe in vmes dobil podporo nekdanjega vodje demokratske večine v senatu Toma Daschlea iz Južne Dakote, ki sicer ni veliko vredna, saj je Daschle leta 2004 izgubil svoj sedež v senatu. Daschle je dejal, da Obama pooseblja prihodnost demokratskega vodstva ZDA in da ima veliko možnosti, da poenoti državo ter navdihne mlade generacije, kot je to nekoč uspevalo Johnu Kennedyju in Martinu Luthru Kingu mlajšemu.

Clintonovo kritizirali v lastnih vrstah

Preostali demokratski kandidati so se v sredo zbrali v Nevadi, kjer so udarili po politiki predsednika Georgea Busha, glavna novica pa je bila, da je nekdanji senator in podpredsedniški kandidat John Edwards zbodel Hillary Clinton zaradi njenega glasu za vojno v Iraku leta 2002. Tudi Edwards je takrat glasoval za vojna pooblastila predsedniku, vendar se je medtem že opravičil in dejal, da je naredil napako. Clintonova pa tega noče storiti, saj bi se ji to lahko kasneje maščevalo, če bi zmagala med demokrati in se pomerila z republikancem. Edwards je na vprašanje glede tega dejal, da gre za vprašanje njene vesti.

Guverner Nove Mehike Bill Richardson, ki je po oceni ameriških političnih analitikov neke vrste skrivni adut iz ozadja, je skušal pomiriti strasti in je pozval vse kandidate k zaobljubi, da ne bodo vodili negativne kampanje. Kot je poudaril, je namreč njihova prva naloga prevzem Bele hiše iz rok republikancev. Čeprav Richardson trdi, da ne bo sprejel ponudbe za podpredsedniškega kandidata, pa njegova pomirjujoča izjava kaže ravno v to smer.