Da je njihov smrček zlata vreden, psi dokazujejo na številnih področjih; odkrivajo drogo, pomagajo pri reševanju, so dokazano izjemno dobri detektorji številnih bolezenskih stanj, kot sta rak in diabetes, imajo terapevtske učinke in zdaj po preliminarnih raziskavah na več svetovnih univerzah potrjujejo tudi, da znajo zavohati okužbo na novi koronavirus.
Takšen pasji test je, kakor pravijo znanstveniki, poceni, skoraj stoodstotno točen in predvsem hiter. »Pes lahko zazna navzočnost novega koronavirusa v desetih sekundah, ves proces zahteva manj kot minuto,« je zatrdila Anna Hielm-Björkman s helsinške univerze, ki vodi poskus na letališču Vantaa-Helsinki. In medtem ko za medicinski brisi potrebujejo 18 milijonov molekul, jih je za psa dovolj le od deset do sto, da identificira navzočnost virusa.
Pasja razsodba
Potnike, ki se te dni mudijo na omenjenem letališču, tako poleg standardnega postopka povabijo (postopek je prostovoljen in brezplačen), da se z vato podrgnejo po vratu, to potem odnesejo v drugi prostor, kjer jo ovoha ustrezno usposobljeni štirinožec in nakaže, ali je zaznal virus. Potnika nato prosijo še, da opravi standardni test, da preverijo pasjo razsodbo. Pes pa dobi pohvalo in priboljšek. Poskus bo trajal štiri mesece in bo stal približno 300.000 evrov, so poročali v Guardianu.
V poskusu sodeluje deset inštruktorjev in za zdaj deset od 16 psov, ki so jih usposobili v finski organizaciji Wise Nose (Modri smrček); med prvimi, ki so začeli sredi tega teden delati v dveh izmenah, so bili ET, Kossi, Miina in Valo. Zlasti španski hrt Kossi, prvotno usposobljen za reševalnega psa, ima že veliko izkušenj z ovohavanjem medicinskih vzorcev, še posebej se je izkazal pri odkrivanju rakavih obolenj, v zadnjem času pa so ga izučili za odkrivanje covida-19, sprva iz vzorcev urina. »V naših raziskavah ugotavljamo, da lahko pes bolezen odkrije pet dni, preden pacient dobi kakršne koli klinične simptome,« je poudarila Anna Hielm-Björkman.
Še vedno pa nima odgovora na vprašanje, po čem psi vedo, da je človek okužen. Najbolj verjetni in najbolj preprost odgovor je, da imajo tisti, ki so pozitivni na covid, drugačen vonj, kakor so v članku, objavljenem na začetku junija na strani Biorxiv, zapisali francoski raziskovalci.
Kaj pa zdravje psov?
Čeprav zveni zelo obetavno, je to le poskus, v katerem ne bodo ugotavljali le pasje učinkovitosti, ampak kajpak tudi zmogljivost. Več kot toliko niti psi ne morejo vohati, poleg tega je še vedno navzoče vprašanje, kaj pa če zbolijo oni. Hielm-Björkmanova odgovarja, da psi nimajo receptorjev, na podlagi katerih bi se razvila bolezen, so kvečjemu asimptomatski. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija do zdaj ni zbrala dokazov, da bi psi prenašali bolezen, so pa v zadnjih mesecih tudi pri njih odkrili navzočnost virusa.
Takšen odgovor nikakor ne prepriča Borisa Šefa, ki vodi Akademijo šolanih in delovnih psov v Mariboru. Zdravje ljudi je res na prvem mestu, toda nikakor ne bi rad videl, da bi zavoljo tega začele zbolevati živali, je odločen: »Nasprotujem takšni uporabi psov, prepričan sem, da se za vsem skriva samo denar. Nekaj povsem drugega je, če psi sodelujejo pri reševanju, odkrivanju drog, rakavih in drugih obolenj, delujejo terapevtsko, toda to je vendarle virus, ki je zelo nalezljiv. Tudi za zdravje psov je treba skrbeti.«
A medtem se je človek navzel novega upanja. Podobne pasje teste preizkušajo tudi v ZDA in Združenih arabskih emiratih; na mednarodnem letališču v Dubaju so že uporabili policijske pse in ugotovili 90-odstotno natančnost pri analizi vzorcev potu pri naključno izbranih potnikih.