Tiskane izdaje
Rim − Nekdaj luksuzna križarka Costa Concordia, ki je januarja 2012 nasedla na čereh ob obali malega toskanskega otoka Giglio, pri čemer je umrlo 32 ljudi, se je naposled podala na zadnjo plovbo. Po več mesecev trajajoči operaciji, kakršni svet še ni bil priča, so jo namreč začeli vlačiti proti pristanišču v Genovi, kjer jo bodo povsem razstavili.
»To je velik dan za Giglio,« je še pred začetkom današnje operacije, ki jo je spremljalo več sto turistov, prebivalcev otoka in tisti, ki so preživeli nesrečo, ocenil vodja reševalcev Nick Sloane, a dodal, da si bodo lahko oddahnili šele potem, ko bo ladja dosegla Genovo.
Kot smo v Delu že pisali, so nesrečno križarko septembra lani dvignili s čeri in jo s pomočjo hidravličnega sistema poravnali ter tako potapljačem omogočili dostop do nekaterih delov, kamor prej niso mogli. Potopljena stran 290 metrov dolge in 114.500 ton težke ladje, ki je bila pod vodo kar 20 mesecev, je bila potrebna izdatnih popravil, preden so pristojni prižgali zeleno luč, da jo smejo splaviti, kar se je naposled zgodilo prejšnji teden. Pri podvigu je sodelovalo 350 strokovnjakov, ki so v velike balone, pritrjene na ladijski trup, črpali zrak, s čimer so ladjo za približno dva metra dvignili z umetne podvodne platforme, na kateri je ležala, odkar so jo septembra dvignili s čeri. V naslednjih dneh so ta postopek ponavljali in ladjo na ta način dvignili za približno 12 metrov.
Danes so ladjo naposled začeli vlačiti proti Genovi. Odvoz ladje, za katerega bo poskrbel italijansko-ameriški konzorcij Micoperi-Titan, predstavlja velik izziv. Med zadnjo plovbo Coste Concordie bo ob načrtovani trasi prepovedan ves ladijski promet, nad traso pa bo veljala tudi prepoved letenja. Razbitino nekdaj največje italijanske potniške ladje na 350 kilometrov dolgi poti spremlja pravi konvoj. Ta bo Genovo, če bo vreme ugodno, po pričakovanjih dosegel v štirih dneh. Uničenje ladje bi lahko trajalo še dve leti. Do 80 odstotkov odpadnega materiala naj bi reciklirali.
Iz podjetja Costa Crociere, ki je lastnik ladje, so sporočili, da jih je projekt doslej stal že približno milijardo evrov, kar pa ne vključuje postopka vnovičnega splavljenja križarke, niti njenega odvoza v Genovo in razstavitve ladijskega trupa. Po pričakovanjih bo vse skupaj na koncu stalo približno milijardo evrov in pol.
Kolikšna bo cena, ki jo bo zaradi nesreče plačalo okolje, pa še ni znano. Ladja je nasedla ravno v enem največjih morskih rezervatov v Evropi, zato so okoljevarstveniki še posebej zaskrbljeni zaradi nevarnosti, da bi ladja na poti v Genovo potonila ali pa bi iz nje iztekle strupene odplake. Da se kaj takega ne bi zgodilo, bo nad križarko vso pot do Genove bdela ekipa strokovnjakov, ki bo spremljala senzorje za zaznavanje morebitnih razpok, pritrjene na ladijski trup. Predmete kot so kovčki, obleke in pohištvo, ki bi med plovbo lahko popadali iz nesrečne ladje, bodo ujeli v mreže.
Potem, ko bodo ladjo odstranili, se bo začelo iskanje edine še pogrešane žrtve nesreče. Nadaljevalo se bo tudi sojenje kapitanu nesrečne križarke Francescu Schettinu, ki je obtožen nenaklepnega uboja 32 ljudi, povzročitve nesreče in okoljske škode ter tega, da je ladjo zapustil še preden so z nje evakuirali vse potnike, zaradi česar se ga je oprijel vzdevek Kapitan Strahopetec. Schettinu grozi 20-letna zaporna kazen, sodbo pa je pričakovati v prihodnjih mesec
