Črna gora zahteva izvzetje iz tožbe BiH

Podgorica - Podgorica je danes tudi uradno zahtevala od Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, naj Črno goro izvzame iz tožbe, ki jo je Bosna in Hercegovina vložila proti Zvezni republiki Jugoslaviji oziroma njeni naslednici Srbiji in Črni gori (SČG) zaradi napada nekdanje jugoslovanske vojske na njeno ozemlje in zaradi genocida med štiri leta trajajočo vojno.

Glavno obravnavo v tožbi BiH proti nekdanji ZRJ oziroma zdaj prav tako nekdanji SČG so na Meddržavnem sodišču končali 9. maja. Takrat je bilo rečeno, da bo ICJ odločil o tožbi s sodbo ob koncu leta, pozneje pa je bilo slišati, da bo to februarja oziroma morda celo julija prihodnje leto.

Sarajevo je tožbo proti Beogradu vložilo 20. marca 1993, v njej pa od ICJ zahteva, naj razsodi, da je ZRJ oziroma poznejša SČG kriva za napad na BiH in genocid na njenem ozemlju med vojno, ki je trajala med letoma 1992 in 1995. BiH je tožila ZRJ oziroma SČG kot njeno naslednico tudi zaradi kršitve mednarodnih konvencij v oboroženih spopadih in kršitve človekovih pravic med vojno na njenem ozemlju.

Na glavni obravnavi, ki se je pred ICJ začela 27. februarja, je Sarajevo od sodišča zahtevalo, naj določi višino vojne odškodnine, ki bi jo moral plačati Beograd, vendar višine odškodninskega zahtevka ni postavilo. Po nekaterih ocenah naj bi znašal več sto milijard evrov. Ob tem je BiH poudarila, da razsodba, da je ZRJ oziroma SČG kriva za napad na BiH in genocid na njenem ozemlju, ne bi pomenila tudi kolektivne krivde srbskega naroda.

Črna gora se je po referendumu 21. maja osamosvojila, kar je imelo za posledico pridobitev neodvisnosti tudi za Srbijo, ki je v skladu z ustavo zdaj že nekdanje SČG podedovala vse mednarodne sporazume in pogodbe državne skupnosti. Filip Vujanovič je kot predsednik neodvisne države že 20. novembra namignil, da bo Črna gora izvzeta iz tožbe BiH. Kot je pojasnil, se je Srbija "razglasila" za naslednico vseh mednarodnih obveznosti in članstva v mednarodnih organizacijah.

Vodja pravne skupine nekdanje SČG Radoslav Stojanović, ki je v Haagu zastopal interese obeh članic državne skupnosti, je za črnogorske medije povedal, da je Podgorica v pisni vlogi, naslovljeni na ICJ, izpostavila, da Črna gora nima ničesar opraviti z zadevno tožbo. V vlogi Podgorice je izpostavljeno, da ima Srbija kot naslednica državne skupnosti SČG tudi državnopravno kontinuiteto s toženo ZRJ in zato prevzema vse njene pravice in obveznosti, je povedal Stojanović.