Črne gore Kosovo ne zanima

Beograd - Po ponedeljkovem sklepu Varnostnega sklepa Združenih narodov o začetku pogajanj o prihodnjem statusu Kosova se je odzvala tudi uradna Podgorica, ki trdi, da je usoda Kosova problem Srbije, ne pa tudi Črne gore. A razlogi za njeno distanciranje od kosovskega problema so bolj kot ne pragmatične narave. Podgorica se namreč boji, da bi lahko napovedana pogajanja o prihodnjem položaju Kosova preložila njeno osamosvojitev oziroma referendum, ki ga načrtuje za pomlad prihodnje leto.

Prav Kosovo pa je eden od pomembnih razlogov, zaradi katerega Srbiji ne bi ustrezala osamosvojitev Črne gore, preden ne bo znana usoda formalno še vedno njena južna pokrajina. V resoluciji 1244, ki jo je VS ZN sprejel po končani vojni junija 1999, je namreč Kosovo opredeljeno kot del državne skupnosti SČG, ne pa Srbije, morebitna osamosvojitev Črne gore pa bi po prevladujočih ocenah bistveno spremenila pogajalski položaj Beograda.

Črnogorski premier Milo Djukanović je pred dnevi povedal, da referendum ni z ničemer povezan z opredeljevanjem končnega statusa Kosova, "kajti kosovski Albanci bodo zahtevali odvisnost ne glede na to, ali je Črna gora neodvisna ali ne". Vladajoča Demokratska stranka socialistov (DPS), ki jo vodi Djukanović, je tudi danes ponovila, da naj problem Kosova rešujeta Beograd in Priština ter da Črna gora "nima niti enega razloga, da bi se ukvarjala z njim".

Kaj pa Vojvodina?

V Novem Sadu pa se krepijo mnenja, da je nastopil čas tudi za pogovore o prihodnjem položaju Vojvodine. Albanci na nič manj nemirnem območju juga Srbije podpirajo neodvisnost Kosova in zahtevajo vključitev njihovih predstavnikov v pogajanja o njegovem prihodnjem statusu. V Vojvodini, kjer so v zadnjih nekaj tednih močno potencirali položaj madžarske nacionalne skupnosti in je zato vmes posegel tudi evropski parlament, so posamezniki tudi ponedeljkovo opredelitev VS ZN za začetek pogajanj o Kosovu izrabili za ponovno načenjanje vprašanja avtonomije te severne srbske pokrajine.

Predsednik pokrajinske skupščine Bojan Kostreš je tako izpostavil, da je po zeleni luči za začetek pogajanj o Kosovu "zelo pomembno začeti pogovore tudi o prihodnjem položaju Vojvodine, zlasti, ker je povsem gotov tudi referendum o prihodnosti Črne gore".

Madžarska manjšina bo zahtevala ozemeljsko avtonomijo

Oglasil pa se je tudi predsednik nacionalnega sveta vojvodinskih Madžarov Laslo Joža, ki je zatrdil, da personalna avtonomija ni več zadostno jamstvo za uveljavljanje pravic madžarske manjšine, zato so njeni politični predstavniki sklenili, da bodo zahtevali ozemeljsko avtonomijo. Kot je Laslo še pojasnil, Madžari tega vprašanja niso načenjali do zdaj zato, ker so se zavedali, da ima SČG "hujše probleme".

Med pripravami Beograda na sejo VS ZN o Kosovu so se redno oglašali politični predstavniki Albancev na jugu Srbije, ki so zahtevali vključitev v pogajanja Beograda in Prištine o statusu sosedne pokrajine, vodilna, Demokratska stranka Albancev (DPA) v Preševu pa je v soboto o tem sprejela celo deklaracijo.

Po seji VS ZN so vodje Albancev v Preševu zatrdili, da obstaja velika razlika med tistim, kar je povedal Vojislav Koštunica (ta je po pooblastilu ministrskega sveta SČG vodil delegacijo državne skupnosti Srbije in Črne gore) v New Yorku, in zahtevami Prištine. "Dosti nam je spopadov in Koštunica bi moral sprejeti željo Albancev na Kosovu po neodvisnosti, s priznanjem njegove osamosvojitve pa ne bo več tudi razhajanj, ki so obremenjevali odnose s Srbi," je povedal župan Preševa in vodja DPA, Ragmi Mustafa.