Črnogorska metropolija ogorčena nad Jelkom Kacinom

Pravni zastopnik Črnogorskoprimorske metropolije, ki je del Srbske pravoslavne cerkve, mag. Velibor Džomić, se je ostro odzval na izjave Jelka Kacina, poslanca evropskega parlamenta.

Objavljeno
05. februar 2011 17.21
Branko Jokić, Podgorica
Branko Jokić, Podgorica
Podgorica – »Kacin se znova vede, kot da je guverner Črne gore, ne pa evropski parlamentarec. To je do zdaj storil že nekajkrat. Menim, da je prestopil meje svoje pristojnosti. Njegove izjave so neprimerne, ocene, ki jih navaja, pa niso vredne komentarja,« je dejal zastopnik metropolije mag. Velibor Džomić.

Jelko Kacin
je črnogorskoprimorskega metropolita Amfilohija poimenoval polkovnik, nato pa pojasnil: »Metropolit zastopa cerkev in zadnjih nekaj let je bil v svojih nastopih zelo militanten. Tega poimenovanja se nisem sam domislil. To poimenovanje je v Črni gori v rabi že od nekdaj.« Pred tem je Kacin v Bruslju poročevalca za Črno goro Charlesa Tanoka opozoril, naj bo pozoren na problem, ki je nastal zaradi kovinske cerkve na Rumiji, in naj to vprašanje uvrsti v besedilo resolucije, ki jo pripravlja o evropskih integracijah Črne gore.

Sporna cerkev na gori

Za kaj pravzaprav gre? Metropolit Amfilohije je na gori Rumija pri Baru s pomočjo takratne Vojske Srbije in Črne gore, ki je poskrbela za helikopterski prevoz, leta 2005 postavil majhno kovinsko cerkev, in to na kraju, ki je prej veljal za zbirališče vernikov vseh treh veroizpovedi: islamistov, pravoslavcev in katoličanov. Zaradi negodovanja ljudi in vse večje napetosti je oblast sklenila, da bo objekt odstranila, a se to vse do zdaj ni zgodilo. Pred kratkim so znova napovedali odstranitev cerkve, Amfilohije pa je preklel vse, ki so po njegovem mnenju odgovorni za to potezo, in vse njihove potomce, poleg tega pa zagrozil, da »se bo že našel kdo, ki bo porušil džamijo«.

V medijih so se med ogorčenimi odzivi bralcev pojavila tudi pisma številnih najuglednejših pravnikov in intelektualcev, ki menijo, da bi morali Amfilohija zaradi »sovražnega govora« in širjenja nacionalistične nestrpnosti postaviti pred sodišče. Hkrati pa so mnogi prepričani, da metropolit vse to počne namenoma, saj dobro ve, da bi v primeru, če bi proti njemu sprožili kazenski pregon, izbruhnila prava afera, tako da zdaj v tem smislu »preizkuša« oziroma ponižuje oblast, ki sicer zelo strpno prenaša njegove izjave.

Sovražni govor

Državno tožilstvo je kljub vsemu vložilo zahtevo po začetku postopka o prekršku proti Amfilohiju, napovedali pa so tudi možnost kazenskega pregona, ker metropolit v svojih javnih nastopih redno podpihuje sovraštvo. Amfilohije je na to znova odgovoril z žalitvami na račun predsednika parlamenta Ranka Krivokapića, ki ga je poimenoval za Krivomozgića in Črnega predsednika.

Vedenje metropolita Srbske pravoslavne cerkve Amfilohija (Radovića) je v Črni gori že več kot dve desetletji prvovrstna politična in medijska tema. Skupna ocena se glasi, da se metropolit bolj kot s cerkvenimi vprašanji ukvarja s politiko. In to na zelo neprimeren način: vztrajno pridiga o velikosrbskem projektu in ponižuje črnogorsko državnost, ustavo, jezik in tradicijo pa tudi državne voditelje in institucije.

Poti denarja

Tudi sicer je Srbska pravoslavna cerkev v Črni gori »država v državi«. Mediji so že pred časom poročali, da cerkev tukaj pobira ogromne vsote denarja – od lokalov, restavracij in centrov za duhovno rast, poleg tega pa ima v lasti več luksuznih hotelov (v Budvi) in turističnih agencij. Cerkev se ukvarja celo z gradnjo stanovanj za prodajo. Najbolj sporno pa je, da za to svojo dejavnost – in vse druge dejavnosti, ki seveda niso registrirane – ne plačuje nikakršnih dajatev. Amfilohije, ki je »direktor« tega nenavadnega »podjetja«, državi ne plača niti centa, čeprav ustvarja večmilijonski dobiček. Izvedelo se je, da se del tega denarja steka tudi na žiroračun centrale Srbske pravoslavne cerkve v Beogradu, kjer je sicer registrirana ta verska skupnost.

Po splošnih domnevah del tega denarja konča v žepih zasebnikov. Nekaj srbskih duhovnikov se je zato že znašlo pred sodiščem: na Kosovu so odstavili vladiko Artemija zaradi suma, da so njegovi najbližji sodelavci poneverili večje vsote denarja. V Makedoniji pa so na zaporno kazen obsodili starešino tamkajšnje Srbske pravoslavne cerkve Jovana (Vraniševskega), ker si je nezakonito prisvojil 250.000 evrov. Jovan, ki trdi, da ga preganjajo iz političnih in drugih razlogov, je nato pobegnil v Bolgarijo. Po drugi strani pa se Črnogorska pravoslavna cerkev vzdržuje izključno s prispevki vernikov, svoj sedež pa ima v neki zasebni hiši na Cetinju.