Dalajlama pozval k nujnosti iskrenega dialoga s Kitajsko

Bruselj - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je danes v Evropskem parlamentu poudaril nujnost iskrenega dialoga s Kitajsko. Nagovor častnega gosta evropskih poslancev, ki je s svojim obiskom v Evropi sprožil odpoved vrha EU in Kitajske, je bil pomirjujoč, prežet z modrimi reki in humorjem ter sprejet z bučnim aplavzom.

Dalajlama je pozval k vzajemnemu zaupanju in sočutju ter poudaril, da je napačno razmišljati, da je svetovna podpora njegovim prizadevanjem uperjena proti kitajski vladi. "Naše gibanje ni separatistično, to bi rad jasno poudaril," je dejal. "V našem interesu je, da ostanemo del velikega naroda, kot je Kitajska," je povedal.

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je poudaril, da je dalajlama "prvi borec za dialog" ter da je EU dolžna pritisniti na Kitajsko, naj spoštuje demokracijo in človekove pravice.

Harmonijo in enotnost je mogoče doseči le z "vzajemnim zaupanjem in spoštovanjem", ne pa z orožjem, je poudaril dalajlama. Obisk duhovnega vodje v Bruslju sicer poteka v napetem ozračju med EU, predvsem Francijo, ki do konca leta predseduje uniji, in Kitajsko.

Peking je namreč zaradi načrtovanega srečanja dalajlame in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja v soboto v Gdansku odpovedal vrh Kitajske in EU, napovedan za 1. december v Lyonu. Srečanje Sarkozyja z dalajlamo pa bi lahko imelo hude posledice tudi za trgovinske odnose med Kitajsko in Francijo, so danes po poročanju francoskih medijev opozorili v Pekingu.

Dalajlama se bo sicer ob koncu obiska pridružil skupini evropskih poslancev, predstavnikov institucij in državljanov EU, pri enodnevnem postu v znak solidarnosti s Tibetom, ki ga je predlagal poslanec Marco Pannella. Tibetanski duhovni vodja je potrdil, da se bo pridružil postu. "Toda moj post se bo začel šele po zajtrku," je napovedal.

Dalajlama je iz Tibeta pobegnil leta 1959 po neuspešni vstaji Tibetancev proti kitajski nadvladi. Tibet je pod Kitajsko od leta 1951. Tibetanski duhovni vodja vztraja, da si ne prizadeva za samostojnost, pač pa za konec kitajske represije in vrnitev kulturne avtonomije.