Dan, ki je spremenil stoletje

Na dan ko so islamski teroristi ugrabljena letala treščili v New York in Washington, je bilo najbolj grozljivo neizpodbitno vedenje, da se je v svet v trenutku in do konca spremenil.

Objavljeno
11. september 2005 21.13
Barbara Kramžar, dopisnica Dela iz ZDA
Minila so štiri leta.

Na dan ko so islamski teroristi ugrabljena letala treščili v New York in Washington, je bilo najbolj grozljivo neizpodbitno vedenje, da se je v svet v trenutku in do konca spremenil. Tako se je moral počutiti člani berlinskega politbiroja Günter Schabowski, ki je 9.11.1989 dovolil odprtje berlinskega zidu, ali Martin Luther, ko je oktobra 1517 na vrata wittenberške cerkve nabil teze proti rimskemu papežu. Ali pa priče kristalne noči iz leta 1938, ko so nemški nacisti prižgali zeleno luč umoru šestih milijonov ljudi.

Štiri leta kasneje le še redki oporekajo prelomnost enajstega septembra, ki je brutalno končal desetletje mednarodne idile po propadu komunizma. Razprave o tem, kaj so resnične korenine terorizma, pa nevarno spominjajo na minule prepire. Na eni strani vse globljega prepada so teorije, da si je Amerika napad zaslužila ali ga je celo dovolila, da bi lahko vojaško obvladala z nafto bogati arabski svet. Večina Američanov takšna mnenja zavrača kot cinizem. Tudi po Iraku verjamejo, da je najpomembnejša zunanjepolitična naloga sedanjosti širjenje svobode in demokracije, če ne, bo terorizem le še širil svoje lovke.

Američani priznavajo, da so v preteklosti radi podpirali diktatorje ali jih ignorirali, a to v času jedrske bombe ne prinaša stabilnosti. Iz svoje burne zgodovine so se naučili, da pomaga le institucionalizirana svoboda. Na najpomembnejšem območju tretjega sveta, na Bližnjem vzhodu, bi jo radi grobo vsilili. Iraški projekt je za državo, ki je tako odvisna od nafte, življenjsko pomembno vprašanje. Islamiste, ki v nasprotju s komunisti zavračajo modernost in se zgledujejo po družbeni ureditvi iz osmega stoletja, morajo poraziti in bolje, da to počnejo na tujih bojiščih, kot pa da fanatične množične morilce spet dobijo domov.

Toda terorizem je le taktika, ne cilj, opozarjajo strokovnjaki. Cilj islamskih skrajnežev pa je tako nesprejemljiv za večino sveta, da bi morda lahko z iskreno razpravo o tem vrnili nekaj mednarodne enotnosti. Na potezi je Amerika, ki svojih pogledov doslej ni razložila dovolj prepričljivo ali pa jih podpira z napačnimi dokazi.