Tiskane izdaje
Ob množenju kapitala EFSF in čedalje hujših težavah z Italijo si bodo evropski voditelji na današnjem vrhu belili glavo predvsem s finančnim preživetjem Grčije.
Pogajanja o tem, kako bodo okrepili drugi rešilni sveženj, ki je predvideval 109 milijard evrov novih posojil, še potekajo. Po oceni trojke (ECB, IMF, evropska komisija) bi Atene do leta 2020 potrebovale 252 milijard. Še vedno je tudi negotovo, koliko dolga bodo banke pripravljene odpisati. Omenjajo številke od 40 do 60 odstotkov. Poleg tega se bodo banke morale pripraviti na posledice odpisa, v skrajnem primeru s prisilnimi državnimi kapitalskimi injekcijami.
V Berlinu v pripravah pred vrhom nasprotujejo formulacijam, ki bi pozivale ECB k nadaljnjemu kupovanju španskih in italijanskih obveznic. Takšna politična priporočila neodvisni centralni banki bi bila po mnenju nemške vlade neprimerna.
