Danes praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk

Ideja o nujnosti tovrstnega praznika je vzcvetela  v začetku 20. stoletja, namen pa je bil poziv k enakopravnosti žensk pri delu, volilni pravici in odločanju o splavu. Idejo so začele razvijati ameriške socialistke, ki so leta 1908 organizirale prve večje demonstracije za svoje pravice. ZDA so tudi prva država, v kateri so ženske dejansko praznovale svoj dan - to se je zgodilo 28. februarja leta 1909.



Tudi v Sloveniji je potekal boj za enakopravnost ženskih pravic. Leta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, leto pozneje pa je bilo ustanovljeno prvo žensko društvo. Leta 1906 je doktorirala prva Slovenka, Marija Urbas, ki je na graški univerzi končala doktorat iz filozofije. Leta 1945 je bila uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Leta 1977 je bila uzakonjena pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.



Evropska komisija poudarja, da je enakost spolov osrednja vrednota EU in načelo, za katero se bo še naprej borila. Evropa je v svetovnem merilu območje, kjer so dekleta in ženske najbolj varne in najbližje enakosti. Zaposlenost žensk in njihova zastopanost na vodilnih položajih se povečujeta, vendar se ženske še vedno soočajo z neenakostjo, grožnjami, zlorabami in nadlegovanjem.



Evropski statistični urad Eurostat razkriva, da le 36 % žensk zaseda vodstvene položaje v EU. Poleg tega je v EU samo 27 % članic uprav podjetij, ki kotirajo na borzi. Izvršne funkcije opravlja zgolj 17 % žensk. V Sloveniji je na vodstvenih položajih 47 % žensk, mesta v upravah podjetij zaseda 28 % žensk, izvršno funkcijo pa jih opravlja 25 %.

Na koncu pa še čestitke vsem dekletom in ženam ob njihovem prazniku. Sporočilo tega praznika je, kljub njegovi dolgoživosti, še vedno aktualno.