Danes se v Pittsburghu začenja zasedanje G20

Ljubljana - Danes se v ameriškem Pittsburghu začenja dvodnevno zasedanje kluba najbolj razvitih in bogatih G20, ki bo v znamenju reforme svetovnega finančnega sistema. V ospredju tokratnega srečanja bodo predvsem vprašanja o tem, kako povečati nadzor nad finančnim sistemom, s čimer bi bistveno zmanjšali nevarnost finančnih kriz, kakršno imamo zdaj. Razpravljali bodo menda tudi o oblikovanju strategij izhoda iz povečane javnofinančne zadolženosti zaradi protikriznih ukrepov in o odpravi globalnih gospodarskih neravnotežij.

Kar nekaj strokovnjakov se boji, da bi znamenja okrevanja svetovnega gospodarstva utegnila zmanjšati politično voljo za korenito reformo svetovnega finančnega sistema, ki bi preprečeval izbruh novih sistemskih finančnih kriz. »Okno priložnosti se zapira in do leta 2010 moramo imeti jasen pregled nad tem, kaj smo dosegli,« je pred začetkom srečanja povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Na drugi strani pa nekateri analitiki verjamejo, da se bo voditeljem kljub različnim pogledom uspelo dogovoriti, če zaradi drugega ne, pa zato, ker se bojijo, da bi neuglašenost lahko vplivala na že tako šibke finančne trge.

Kot so se voditelji zaobljubili tudi na zadnjem vrhu v Londonu, bodo sprejeli strožja pravila pri nadzoru finančnega sistema. Na tem pomemben področju so razhajanja med Evropsko unijo in ZDA precejšnja. ZDA hočejo celovito spremeniti področje kapitalske ustreznosti bank, zato predlagajo, naj imajo banke večje količine kapitala kot rezerve proti izgubam. EU zagovarja sedem načel, med drugim boljši nadzor nad nagrajevanjem, okrepljeno preglednost, primerno višino nagrad glede na fiksni dohodek in glede na poslovno uspešnost bank, preučitev možnosti za vezavo nagrad na poslovne izide bank, izogibanje zajamčenim nagradam in večjo odgovornost vodilnih za slabo poslovanje.

Na dnevnem redu srečanja pa so poleg reševanja finančnega sistema in s tem povezanimi temami tudi podnebne spremembe, kjer se bodo posvetili predvsem zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in temu, komu izdati račun za visoke izpuste. Voditelji skupine G20 so namreč pod pritiskom, saj se pogajanja o novem podnebnem sporazumu premikajo zelo počasi, decembra pa bi jih na podnebnem vrhu v Københavnu morali sprejeti. Neuspeh v Københavnu lahko za več let preložil učinkovito globalno ukrepanje proti podnebnim spremembam, kar bi imelo lahko katastrofalne posledice.