Danilo Türk: Mirovni proces je mrtev, čas je za novo konferenco

Ljubljana – Končni cilj pa bi moral seveda biti nova bližnjevzhodna mirovna konferenca z jasnimi rešitvami. Te so sicer že dolgo formulirane, a ni prave politične volje, da bi jih uresničili, je na pogovoru s skupino slovenskih novinarjev poudaril predsednik države Danilo Türk. O tej temi so nameravali govoriti tudi na ponedeljkovem srečanju bližnjevzhodnega kvarteta (ZDA, Rusija, Združeni narodi, Evropska unija), a so sestanek preložili na april. Na dlani je, da se je četverica znašla v slepi ulici, a vprašanje je, ali bo v prihodnjem mesecu dni sposobna zbrati korake za novo energijo. Rešitev je tu namreč samo ena: ali reanimacija ali smrt. Sedanje stanje je lahko svojevrsten izziv za Evropsko unijo, ki je doslej pri teh temah zgolj slepo sledila ZDA, brez lastnih skupnih stališč. Tudi zato, ker je v Evropski uniji soglasje velikokrat težje doseči kakor pa v varnostnem svetu, je ob tem dejal predsednik države.

Rešitev je torej v oblikovanju skupine podobno mislečih držav, ki naj bi prebudila Evropsko unijo. Slovenija bi tu lahko odigrala pomembno vlogo, saj ob bližnjevzhodnih temah ni povsem brez preteklosti. Danilo Türk je ob tem spomnil na glasovanje v svetu Združenih narodov za človekove pravice, ko je uradna Ljubljana obsodila izraelsko ravnanje z mirovniško flotiljo, namenjeno v Gazo. Ta slovenski glas je tedaj povzročil precej zadreg v Evropski uniji, saj ta tudi ob tej temi ni pokazala prave enotnosti. Končni cilj teh pobud bi seveda morala biti nova bližnjevzhodna mirovna konferenca, opozarja predsednik države. Čas je primeren. Letos bo namreč minilo dvajset let od madridske mirovne konference, ki je potem (posredno) pripeljala do sporazuma iz Osla, a je ta kasneje propadel prav zato, ker ni bilo prave politične volje za uresničitev dogovorjenih načel. Tudi tistih iz Tabe, sprejetih pred desetimi leti.

Uničenje mita o islamskih režimih

Danilo Türk se je dotaknil tudi vrenj v arabskem svetu. Zdajšnje demokratične revolucije so na novo afirmirale človekovo dostojanstvo in uničile mit, da je islamski režim edini pravi odgovor na zatiranje množic. Predsednik države je ob tem poudaril, da je ob zdajšnjih dogodkih nujno spoštovati lastništvo ideje. Vsaka demokratična sprememba vselej prihaja od znotraj, zato nima nihče od zunaj pravice lastiti si to, kar so doslej sami opravili Tunizijci ali Egipčani.

Predsednik države pravi, da se je v minulih dneh pogovarjal z Mohamedom el Baradeijem in Amrom Muso, ki ju pozna še iz Združenih narodov. El Baradei denimo predlaga, naj Egipt v tem tranzicijskem času vodi tričlansko kolektivno telo, ki bi predstavljalo vse politične sile v državi. Danilo Türk se z zamislijo strinja. Takšno izkušnjo ima iz prvih korakov v samostojnost namreč tudi Slovenija in za takšno pot se je z okroglo mizo v najbolj prelomnih časih odločila tudi poljska Solidarnost.

Libijci naj konflikt rešijo sami

Glede libijske drame je predsednik države mnenja, da morajo konflikt rešiti Libijci sami. Zunanji poseg v sedanjo državljansko vojno bi bil lahko nevarna poteza. Razglasitev upornikov iz Bengazija za edinega legitimnega predstavnika oblasti v Libiji, kar je storila Francija, po njegovem ni najbolj modra odločitev.

Danilo Türk je zelo skeptičen tudi do predlogov o uvedbi prepovedi letenja nad Libijo. Mednarodna skupnost se za takšne poteze praviloma odloča le ob nevarnosti hudih humanitarnih katastrof, kakršni sta bili tisti v Iraku in BiH. Arabska liga sicer podpira zaporo libijskega zračnega prostora, toda Evropska unija ob teh predlogih ni enotna, kot tudi Afriška unija ne. V Bruslju so letvico, kot pravi predsednik države, tu postavili zelo visoko: potrebna je polna legalnost in jasna regionalna podpora temu predlogu. Te pa za zdaj ni.