Tiskane izdaje
Po preštetju vseh glasov, oddanih na četrtkovih parlamentarnih volitvah, so danes razglasili zmago opozicijskega levosredinskega »rdečega bloka« pod vodstvom Helle Thorning-Schmidt, ki je dobila tesno večino v parlamentu.
Tako bo Danska dobila prvo predsednico vlade. Dosedanji premier Lars Lokke Rasmussen je že priznal poraz. Izid je bil bolj tesen, kakor so napovedovali.
Po uradnih podatkih je levica dobila 89 sedežev v 179-članskem parlamentu, desnica pa 86 sedežev, volilna udeležba je bila 87,7-odstotna. Zmaga opozicijske leve sredine, ki jo vodijo socialdemokrati, in poraz konservativcev sta bila pričakovana že več mesecev. V ozračju zaostrenih gospodarskih razmer je Thorning-Schmidtova v volilni kampanji poudarjala ukrepe, ki bodo spodbudili rast, zvišanje davkov za bogate in povečanje vsote za socialo, predvsem za zdravstvo in izobraževanje.
»To je zgodovinski dan,« je zmagoslavno izjavila Helle Thorning-Schmidt. Rasmussen, ki je v četrtek ponoči povedal, da je voditeljico socialdemokratov po telefonu poklical in ji brž čestital, pa je izjavil: »Izročam ključe premierske pisarne... Draga Helle, dobro pazi nanje. Dobila si jih samo na posodo.« Časniki ugotavljajo, da zmaga levice končuje malone desetletno obdobje, ko je imela velik vpliv desnosredinska populistična stranka Pie Kjærsgaard, znane po nasprotovanju priseljevanju. Bila je ključna zaveznica dosedanje manjšinske vlade in zaradi nje je Danska sprejela eno najstrožjih protipriseljenskih zakonodaj v Evropski uniji. Kot tretja največja parlamentarna stranka je pred kratkim zahtevala tudi omejevanje schengenskih pravil.
Dodatnih 12 minut
Nova premierka je že pred volitvami napovedala, da se bo kljub gospodarski krizi zavzemala za ohranitev socialnega sistema. Kot je poročala tiskovna agencija Reuters, naj bi to med drugim dosegla s podaljšanjem delovnika za 12 minut. Dodatna ena ura na teden, trdijo socialdemokrati, bo pomembno prispevala k povečanju gospodarske rasti. Danska zadnje čase doživlja najbolj zaostrene gospodarske razmere po drugi svetovni vojni. Čeprav je članica EU, ni vključena v evrsko območje.
Zmaga leve sredine nakazuje spremembo in več sreče za levosredinske stranke v Uniji, kjer zadnje čase zmagujejo desnosredinske stranke, omenja Financial Times, čeprav je sama Socialdemokratska stranka razočarana, ker je dobila manj glasov, kakor je pričakovala. Po nizu uspehov nordijskih desnosredinskih populističnih strank morda ta trend usiha, je zapisal švedski Aftonbladet.
»Nova danska vlada je pred izjemno preizkušnjo - konsolidirati mora gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta, za to bosta potrebna nova finančna politika in podaljšanje delovnega časa...« »Blaginje ni mogoče samo razdeliti, treba jo je zaslužiti«, je pred kratkim zapisal danski časnik Jyllands-Posten in pri tem citiral menedžerja Møller-Mærsk Group, največjega danskega poslovnega konglomerata. Najtežja tema, ki čaka novo garnituro, bo »reševanje danske socialne države«, piše časnik Berlingske Tirende.
Protipriseljenska stranka (DF) je dobila nekaj manj glasov kot na volitvah leta 2007 in analitiki opozarjajo, da to nakazuje premik od problematike priseljevanja h gospodarskim vprašanjem. Bodoča premierka je zatrdila, da bo spremenila ton razprave o priseljevanju, ki je načela sloves Danske kot strpne in liberalne družbe. Analitiki komentirajo, da ne glede na predvolilno govorico spremembe ne bodo tako velike, kakor se nemara zdi. Opozarjajo, da si opozicijske zmage ne bi smeli razlagati kot znamenje, da protipriseljensko razpoloženje usiha: eden od razlogov za zmanjšanje je dejstvo, da je levica v precejšnji meri sprejela, vsaj na ravni retorike, isto restriktivno stališče, kakor ga ima desnica.
Štiriinštiridesetletna Helle Thorning-Schmidt je na čelu danskih demokratov štiri leta. Je bivša evropska poslanka, poročena je s Stephenom Kinnockom, sinom britanskih laburističnih politikov Neila in Glenys Kinnock.
