Tiskane izdaje
Koebenhavn/Luxembourg - Danska je napovedala odločen upor proti vsakršnim poskusom za omilitev njene stroge politike do tujcev. Povod za to je bila nedavna razsodba Sodišča Evropskih skupnosti, ki je ugotovilo, da ima državljan tretje države pravico živeti s svojim partnerjem ali partnerico v EU.
Omenjeno sodišče s sedežem v Luksemburgu je konec julija na primeru iz Irske ugotovilo, da država članica EU v skladu z direktivo o prostem pretoku oseb iz leta 2004 ne sme zavrniti vstopa ali dovoljenja za bivanje partnerju in drugim družinskim članom državljana EU, tudi če prihajajo iz tretje države. S tem partnerjem se lahko svobodno gibajo po uniji in živijo v katerikoli državi članici, ne le tisti, iz katere je partner.
S tem je sodišče razglasilo za nezakonito zakonodajo Irske, ki dovoljuje priselitev družinskega člana iz tretje države na Irsko le v primeru, ko ima ta dovoljenje za bivanje v kateri drugi državi EU.
Razsodba je dvignila veliko prahu ne le na Irskem temveč tudi na Danskem, ki je znana po strogi politiki do priseljencev. Razsodba namreč pomeni, da lahko danski državljan privede na Dansko svojo partnerko ali partnerja, tudi če je ta neuspešen prosilec za azil ali pa je prej nezakonito bival v EU.
Danski premier Anders Fogh Rasmussen je bil nad razsodbo ogorčen in je zatrdil, da njegova država v nobenem primeru ne bo spremenila svoje politike do priseljencev. Napovedal je, da bo stopil v stik z Evropsko komisijo in ostalimi državami EU, "zato da ne bi skozi zadnja vrata prišlo do spodkopavanja naših pravil za združevanje družin".
Po mnenju Rasmussena razsodba niti ni v skladu s prizadevanji EU za boj proti nezakonitemu priseljevanju. "Ne vem, če evropsko sodišče ni dobilo preveč pristojnosti in če se EU nekoliko preveč ne vpleta v dansko priseljensko politiko," se je vprašala ministrica za integracijo Birthe Roenn Hornbech.
Tudi opozicijski socialdemokrati so odločno proti odločitvi Sodišča Evropskih skupnosti. "Evropsko sodišče ne sme odločati o politiki Danske do priseljencev," je dejala predsednica stranke Helle Thorning Schmidt.
V skladu z dansko zakonodajo iz leta 2002 lahko Danci pripeljejo zakonca, ki ni državljan EU, v svojo domovino šele po tem, ko oba dopolnita 24 let. Pa tudi takrat morajo biti izpolnjeni strogi pogoji, med drugim morajo plačati določeno kavcijo ter priložiti dokaze, da imajo kje za bivati in da par "v veliki meri pripada" Danski. Po pisanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver so ta pravila namenjena predvsem preprečitvi muslimanom, da bi z dogovorjenimi porokami pripeljali v državo še druge rojake.
Stroga politika do priseljencev je ključnega pomena za dansko liberalno-konservativno manjšinsko vlado pod vodstvom premiera Rasmussena. Od leta 2001 se namreč ohranja na oblasti predvsem po zaslugi podpore skrajno desničarske Ljudske stranke (DPP).
Politični analitiki ocenjujejo, da sporna razsodba na Danskem ne bo šla hitro v pozabo. "Konflikt med zakonodajo EU in dansko politiko do priseljencev prinaša najverjetneje največjo krizo za sedanjo vlado," je zapisal kolumnist dnevnika Jyllands Posten.
Javnomnenjske raziskave te navedbe potrjujejo. 60 odstotkov Dancev podpira dansko politiko do priseljencev, zaradi omenjene razsodbe Sodišča Evropskih skupnosti pa je 37 odstotkov Dancev bolj skeptičnih do EU in razsodbo smatra za poseganje v suverenost danske države.
