Tiskane izdaje
Dunaj/Od našega dopisnika – Na dunajskem deželnem sodišču se je končal proces proti 67-letnemu Davidu Irvingu, britanskemu zgodovinarju samouku, ki ga je tožilstvo obdolžilo zanikanja holokavsta. Podlaga sodnega procesa, v katerem je bil Irving obsojen na tri leta ječe, je bil zakon o prepovedi NSDAP, t. i. Verbotsgesetz, sprejet maja 1945, po katerem je zanikanje nacističnih zločinov v Avstriji kaznivo dejanje.
Britanski zgodovinar David Irving, ki je v zadnjih desetletjih postal ikona skrajno desnih in neonacističnih krogov, se je včeraj pred dunajskim sodiščem izrekel za krivega. Obtožnica ga je dolžila izjav, ki da jih je izrekel na dveh predavanjih na Dunaju in v Leobnu jeseni 1989, v katerih je zanikal obstoj plinskih celic v Auschwitzu, trdil, da Hitler ni vedel za preganjanje Judov in da so pogrome v kristalni noči leta 1938 izvedli “neznanci”, preoblečeni v uniforme SA.
Tožilec Michael Klackl je Irvinga, avtorja več knjig o Hitlerju, obdobju nacizma in drugi svetovni vojni, predstavil kot "ponarejevalca zgodovine", v čigar zgodovini ni prostora za plinske celice in ki zato vedno znova govori o "pravljicah" oziroma o "lažeh o plinskih celicah". Prav tako Irving po njegovem mnenju ne priznava množične morije, ki so jo organizirali nacisti, in milijonov žrtev holokavsta. Večina žrtev v koncentracijskih taboriščih da je umrla zaradi nalezljivih bolezni. Po tožilčevih besedah Irving vedno znova predstavlja Hitlerja v “glorificirajoči podobi”, njegova interpretacija zgodovine pa poleg tega vsebuje “očitne antisemitske poteze”. Po mnenju tožilca Klackla sodni proces proti Irvingu ni proces proti svobodi mišljenja, temveč “zaščita svobode mišljenja pred človeku sovražno ideologijo”.
David Irving se je zagovarjal, da je v zadnjih skoraj sedemnajstih letih, kolikor je minilo od inkriminiranih dveh predavanj, spremenil svoje mnenje in da ne dvomi več o obstoju plinskih celic in o množičnem iztrebljanju Judov za časa nacizma. “Ne zanikam holokavsta, dvomim le o posameznostih,” je pojasnil svoje sedanje védenje, do katerega se je dokopal postopoma, s študijem v zadnjih letih, in zaradi katerega bi, kot je še dodal, moral revidirati nekaj svojih knjig. Vztrajal pa je pri svoji trditvi, da je Auschwitz “Disneyland za turiste”. Po vojni so v Auschwitzu “nekaj dogradili”, pravi Irving. Odtlej tja zahajajo turisti.
Tožilec Michael Klackl je v sklepnem govoru podvomil, da je Irving dejansko spremenil svoje mnenje izpred sedemnajstih let, saj da je še lani sodeloval na konferenci zanikovalcev holokavsta. Po njegovem mnenju je skesano priznal krivdo zgolj iz “procesno-taktičnih razlogov”. Zato je osemčlanskemu senatu predlaga obsodilno sodbo in ostro kazen. Sodišče je Irvinga včeraj pozno zvečer obsodilo na tri leta zaporne kazni.
David Irving je zgodovinar samouk, ki si je z leta 1963 izdano knjigo o zavezniškem bombardiranju Dresdna pridobil sloves verodostojnega zgodovinarja. Silovite kontroverze pa sta povzročili njegovi sredi sedemdesetih let izdani knjigi Hitlerjeva pot v vojno in Hitlerjeva vojna, v katerih med drugim trdi, da Hitler ni nič vedel o sistematičnem iztrebljanju Judov.
