Tiskane izdaje
Davos − Svet trpi za sindromom izgorelosti, je prepričan Klaus Schwab, ki je danes v Davos povabil najvidnejše politike, gospodarstvenike in voditelje civilne službe tega sveta. »Potrebujemo nove modele, potrebujemo veliko transformacijo.«
Pod tem naslovom bodo do konca tedna v švicarskem gorskem letovišču že dvainštiridesetič potekale vroče razprave o prihodnosti gospodarstva in sveta. Besedna zveza, ki jo je bilo največ slišati prvi dan Svetovnega gospodarskega foruma in jo bo zagotovo tudi v prihodnjih dneh, se glasi: »Če bo Evropa …« Nadaljevanje je lahko vse, od »pokleknila« do »znova postavila na noge«, pa čeprav je videti, kot da so opazovalci vsaj malo bolj optimistični kakor pred novim letom, ko za evrsko območje najbrž nihče od davoških gostov ne bi zastavil svojega milijona ali milijarde.
Celo nedavni udarec bonitetnih hiš, ki so znižale ocene vrsti evrskih držav, ni več videti tako usoden, pa čeprav si ekonomisti niso povsem edini o tem, ali so zato zaslužni vodilni politiki ali pa evropska centralna banka, ki je evropski finančni svet preplavila s poceni denarjem. Vsekakor pa je zaradi najnovejših dogodkov uvodna govornica, nemška kanclerka Angela Merkel še bolj suvereno nastopila kot vodilna političarka Evrope. Evro je veličasten dosežek, velika sreča je, da smo združeni, je povedala prva političarka najvplivnejše evropske države. Nemška kanclerka v prihodnosti vidi Evropo, v kateri bodo lahko njeni prebivalci še laže kot doslej živeli in delali na različnih koncih celine in v kateri bodo skupne ustanove kot evropski parlament dobile še večjo težo.
Soros: Nemčija potiska ves svet v deflacijo
V odmevu vročih prepirov o tem, kam veliki vodijo svet, pa je znani finančnik George Soros obsodil Nemčijo, da z vztrajanjem pri zategovanju proračunskih pasov Evropo in ves svet potiska v deflacijsko spiralo. V tem prepričanju se mu pridružuje vrsta ekonomistov, med njimi Nobelov nagrajenec Joseph E. Stiglitz in profesor z Yalea Robert J. Shiller, po drugi strani pa je med številnimi poslovneži in ekonomisti slišati tudi mnenja, da je položaj na stari celini malo manj resen in da bo Evropa sicer še imela velike težave, ne bo pa končala v katastrofi.
Če je Angeli Merkel ob tem kaj laže, so v švicarskem gorskem letovišču kritično ocenili tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo. Ob njegovih že znanih obsodbah »milijonarjev in milijarderjev« so še posebno vidni poslovneži poudarjali, da takšno razredno razdvajanje ne koristi nikomur, drugi pa so se strinjali s tezo, da je neenakost po svetu že prevelika. Med njimi so bili tudi nekateri milijarderji, ki se jih je sicer v Davosu zbralo najmanj sedemdeset.
O pasteh in prihodnosti kapitalizma, kriznih žariščih, okolju in demografiji, vlogi tehnologije, multikulturnosti, vprašanju vodnih virov in še marsičem so že ali pa še bo v prihodnjih dneh razpravljalo štirideset voditeljev držav in vlad, ameriški finančni minister Timothy Geithner, generalni sekretar OZN Ban Ki Mun, voditelja Svetovne banke in IMF Robert B. Zoellick in Christine Lagarde, nekdanji predsednik evropske centralne banke Jean-Claude Trichet in sedanji Mario Draghi, Microsoftov Bill Gates in mnogi drugi – celo tisti, ki jih v Svetovnem gospodarskem forumu vidijo kot naslednike naštetih. Zavedajoč se, da je polovica svetovnega prebivalstva mlajša od 27 let, so v Davos povabili tudi sedemdeset mlajših vplivnih ljudi z vsega sveta, med njimi 24-letnega filipinskega župana in prav tako mladega profesorja nanotehnologije iz Züricha.
»Najbolj iskano bogastvo sveta ni kapital, ampak talent,« je v uvodnem govoru povedal ustanovitelj davoškega srečanja Klaus Schwab, in upati je, da je tega bogastva dovolj. Od 345 strokovnjakov z vsega sveta, ki so jih za Global Confidence Index izprašali pred Davosom, jih namreč več kot polovica v prihodnjih dvanajstih mesecih še vedno pričakuje »večji geopolitični pretres«. Res pa je, da tudi ekonomisti, milo rečeno, niso nezmotljivi. Med drugim na davoškem srečanju leta 2007 niso napovedovali kataklizme, ki je sledila eksploziji ameriškega nepremičninskega balona in izbruhu evropske dolžniške krize.
